Bralna zmožnost in njen razvoj v drugem razredu osnovne šoleLanišek, Eva (Avtor) Rot Vrhovec, Alenka (Mentor) Knjige in branje (otroci)Osnovnošolsko učenje in poučevanjebralna zmožnostdejavnosti za razvijanje bralne zmožnostimultisenzorične dejavnostigibalne dejavnostiakcijska raziskava2. razredBralna zmožnost je ena od osnovnih sporazumevalnih zmožnosti; učenci jo razvijajo v prvem triletju osnovne šole. Omogoča jim tako kakovostno sprejemanje kot tudi tvorjenje besedil. Bralna zmožnost vključuje veščine (tekoče in natančno branje, razumevanje prebranega), ki jih ljudje potrebujemo vse življenje. Sestavljena je iz več prvin – tehnike branja, natančnosti, hitrosti, izraznosti, glasnosti, razločnosti in ritma. Da lahko otrok postane učinkovit bralec, je treba razvijati vse prvine. Njihov razvoj lahko poteka na različne načine; pri tem je učitelj avtonomen. V teoretičnem delu magistrskega dela smo pisali o bralni pismenosti, bralni zmožnosti in tem, katere so razlike med njima, pa tudi o razvoju bralne zmožnosti v 1. triletju osnovne šole, o dejavnikih bralne učinkovitosti, motivaciji za branje ter o učinkovitih metodah in strategijah branja v 1. triletju osnovne šole. Za namen magistrskega dela smo izvedli akcijsko raziskavo, s katero smo v pouk v 2. razredu osnovne šole vpeljali kratke multisenzorične in gibalne dejavnosti za razvijanje bralne zmožnosti ter intenzivno individualno branje. Pred izvajanjem akcijskih korakov smo preverili branje učencev, sledila je izvedba dejavnosti in nato individualnega branja. Po enem mesecu smo zmožnost branja oziroma prvine bralne zmožnosti učencev ponovno preverili. Podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Rezultate obeh preverjanj branja in njuno primerjavo smo grafično in analitično predstavili v empiričnem delu magistrskega dela. Poleg tega smo tam prikazali kratke dejavnosti z dodanim gibanjem za razvijanje bralne zmožnosti ter rezultate preverjanja še ene skupine otrok, ki smo jo v raziskavo vključili naknadno in načrtovanih dejavnosti ni bila deležna. Bralne zmožnosti otrok iz te skupine smo primerjali z rezultati drugega preverjanja bralne zmožnosti eksperimentalne skupine. Ugotovili smo, da so učenci po drugem preverjanju branja napredovali v tehniki, ritmu, natančnosti, izraznosti in razločnosti branja. Pri glasnosti in hitrosti branja ni bilo pomembnih razlik. Ugotovili smo tudi, da so dejavnosti posebej učinkovale pri učencih s težavami pri branju.E. Lanišek20252025-09-26 08:30:55Magistrsko delo/naloga174032UDK: 028(043.2)VisID: 191276COBISS_ID: 250987011sl