Stališča, izkušnje in praksa vzgojiteljev predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo glede sodelovanja z vzgojiteljiBernik Rupar, Eva (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Pulec Lah, Suzana (Komentor) Otroci s posebnimi potrebamiVzgojitelji predšolskih otrokzgodnja obravnavavrtecvzgojitelj za zgodnjo obravnavostališča in izkušnjesodelovalno poučevanjePredšolsko obdobje predstavlja čas otrokovega intenzivnega razvoja na vseh področjih in pomembno vpliva na njegovo nadaljnje življenje, zato mu je potrebno nameniti posebno pozornost. Strokovni delavci v vrtcu so pogosto tisti, ki prvi prepoznajo morebitna odstopanja v otrokovem razvoju in omogočajo, da slednji prejme ustrezno podporo – zgodnjo obravnavo. Pri tem je pomembno sodelovanje med strokovnimi delavci, ki so neposredno vključeni v delo z otrokom. Ključno vlogo pri tem prevzemajo vzgojitelji predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo in vzgojitelji predšolskih otrok. V magistrskem delu smo preučevali področje izvajanja zgodnje obravnave v predšolskih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, stališča in izkušnje sodelovanja vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo z vzgojitelji, želeli pa smo tudi spoznati razširjenost pristopov sodelovalnega izvajanja aktivnosti, ki jih sicer poznamo iz šolskega konteksta kot sodelovalno poučevanje. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, za namen raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 48 vzgojiteljic predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami in delajo z otroki z rizičnimi dejavniki. Rezultati raziskave so pokazali, da sodelujoče vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo najpogosteje izvajajo zgodnjo obravnavo z otroki s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki individualno izven oddelka. Posebne potrebe otrok so tisti dejavnik, ki v največji meri vpliva na odločitev strokovnih delavk glede oblike dela. Anketiranke imajo izrazito pozitivna stališča glede sodelovanja z vzgojitelji, z njimi najpogosteje sodelujejo pri vsakodnevni izmenjavi informacij glede otrok in dela z njimi. Pobudnika za sodelovanje sta v dobri polovici primerov oba strokovna delavca, v slabi polovici primerov pobuda prihaja samo s strani vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo, pobuda s strani vzgojitelja pa je zastopana zelo redko. Strokovne delavke si pri svojem delu želijo več skupnih izobraževanj, medsebojnih opazovanj in skupnega izvajanja aktivnosti v oddelku. Prednosti, ki jih opažajo pri sodelovanju z vzgojitelji, so v največji meri povezane z bolj celostnim vpogledom v otroka in oddelek. V raziskavo vključene vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo zaznavajo tudi omejitve pri sodelovanju, v največji meri izpostavljajo časovno stisko. Pri raziskovanju razširjenosti pristopov sodelovalnega izvajanja aktivnosti smo ugotovili, da vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo najbolje poznajo pristop, pri katerem so opazovalke v oddelku. Same imajo pozitivna stališča glede omenjenih pristopov, najpogosteje je pri njihovem delu prisoten pristop sprotne pomoči in podpore otrokom.E. Bernik Rupar20252025-09-26 08:30:36Magistrsko delo/naloga174029UDK: 373.2-053.2(043.2)VisID: 191274COBISS_ID: 250995715sl