Uporaba zaimkov pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v spontanem govoruOnič, Jaš (Avtor) Manouilidou, Christina (Mentor) Alzheimerjeva bolezenNapačna raba (jezikoslovje)jezikovne napakeraba zaimkovsintaktična kompleksnostslovenski jezikspontani govorAlzheimerjeva bolezen (v nadaljevanju: AB) je progresivna nevrodegenerativna bolezen, za katero je značilno upadanje kognitivnih sposobnosti, vključno z motnjami spomina in jezikovnimi sposobnostmi. Dosedanje raziskave so obsežno preučevale jezikovne motnje pri bolezni, vendar so bile jezikovne težave, skladenjska kompleksnost in raba zaimkov v slovenščini, ki je morfološko bogat jezik, deležne manj pozornosti. Namen te raziskave je raziskati omenjene vidike z analizo spontanega govora slovensko govorečih oseb z AB in ga primerjati z govorom nevrološko zdravih oseb. Pričujoča raziskava se osredotoča na pogostost in vrste jezikovnih napak, skladenjsko kompleksnost povedi in pogostost rabe različnih vrst zaimkov. Udeleženci z diagnozo blage do zmerne oblike AB in nevrološko zdravi posamezniki so izvedli nalogo opisovanja slike na podlagi slike z naslovom Kradljivec piškotov (ang. Cookie theft picture). Vzorce spontanega govora smo transkribirali in analizirali glede na delež in vrsto jezikovnih napak, skladenjsko zapletenost (dolžina povedi, vrsta povedi, razmerje priredij in podredij) in uporabe (različnih vrst) zaimkov. Osebe z AB so naredile bistveno več jezikovnih napak v primerjavi z zdravimi udeleženci (p = 0,02), zlasti semantičnih napak, kot so semantične parafazije (p = 0,004), medtem ko so bile skladenjske napake pogostejše pri kontrolni skupini (p = 0,006). Pri posameznikih z AB so se pokazale tudi skladenjske poenostavitve, saj so tvorili krajše povedi (p < 0,01) z manjšim številom stavkov (p < 0,01). Vseeno pa so osebe z AB statistično značilno pogosteje uporabljale podredja kot zdravi posamezniki (p = 0,04). Poleg tega je bila v skupini ljudi z AB bistveno pogostejša uporaba zaimkov (p = 0,004), medtem ko pri posameznih vrstah uporabljenih zaimkov niso bile ugotovljene statistično pomembne razlike. Ugotovitve se ujemajo s prejšnjimi raziskavami, ki poudarjajo semantične motnje kot ključni jezikovni znak AB, in namigujejo, da so lahko jezikovne motnje pri bolezni povezane s temeljnimi motnjami spomina, zlasti semantičnega in delovnega spomina. Naša raziskava pripomore k razumevanju jezikovnih motenj pri slovensko govorečih ljudeh z AB in prispeva k omogočanju medjezikovnih raziskav na tem področju. Rezultati imajo potencialno praktično vrednost pri poskusu zgodnejšega diagnosticiranja bolezni ter posledično zgodnejšega posredovanja. V prihodnjih raziskavah bi lahko uporabili tudi longitudinalni pristop, s katerim bi spremljali spremembe spontanega govora skozi čas, kar bi omogočilo globlji vpogled v napredovanje upadanja jezikovnih sposobnosti pri AB.J. Onič20252025-09-26 08:30:16Magistrsko delo/naloga174026UDK: 616.894(043.2)VisID: 191272COBISS_ID: 251032323sl