<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpeljevanje spalne rutine pri otroku z avtistično motnjo</dc:title><dc:creator>Zamuda,	Minja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bezenšek,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Avtizem</dc:subject><dc:subject>Otroci z motnjami v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>avtistična motnja</dc:subject><dc:subject>spalna rutina</dc:subject><dc:subject>motnje spanja</dc:subject><dc:subject>individualiziran pristop</dc:subject><dc:subject>starševska podpora</dc:subject><dc:description>Motnje spanja so pri otrocih z avtistično motnjo (AM) izjemno pogoste in vplivajo tako na 
otrokov razvoj kot tudi na delovanje celotne družine. Magistrsko delo obravnava načrtovanje 
in izvedbo individualiziranega programa strukturirane spalne rutine za otroka z AM s ciljem 
izboljšanja kakovosti njegovega spanja. Raziskava je temeljila na študiji primera, ki je zajemal 
načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in prilagajanje spalne rutine skozi dvanajst tednov. 
Podatki so bili pridobljeni s pomočjo intervjuja s starši, vprašalnika CSHQ (Children’s Sleep 
Habits Questionnaire) in ocenjevalne lestvice, oblikovane na podlagi ugotovitev iz intervjuja in 
vprašalnika. Osredotočili smo se na tiste vidike rutine, kjer je otrok kazal največje težave – od 
večernega umirjanja, pospravljanja po večerji, izbire umirjenih dejavnosti, do uspavanja. Na 
podlagi teh informacij so bili oblikovani posamezni cilji in spremljan napredek po tednih. 
Rezultati kažejo, da je program pripomogel k postopnemu izboljšanju otrokovega sodelovanja 
pri spalni rutini, predvsem na področjih, kjer so bili koraki jasno strukturirani, dosledno podprti 
z vizualnimi in verbalnimi spodbudami ter kjer so starši ob uvajanju rutine izkazali vztrajnost 
in usklajenost. Največji napredek je bil zaznan na področju pospravljanja po večerji in umirjanja 
pred spanjem. Po drugi strani so se kot posebej zahtevna pokazala področja uspavanja v 
prisotnosti očeta ter samostojne izbire umirjene aktivnosti, kjer je otrokova rigidnost in potreba 
po specifičnih oblikah varnosti (npr. prisotnost mame) predstavljala pomembno oviro. 
Raziskava poudarja, da je za uspešno uvajanje spalne rutine pri otroku z AM ključno dobro 
poznavanje njegovih senzornih, komunikacijskih in vedenjskih značilnosti ter aktivno in 
dolgoročno sodelovanje staršev. Poudarjena je tudi potreba po večji dostopnosti strokovne 
podpore za starše, saj so se med raziskavo izkazale njihove obremenitve, pomisleki in dvomi iz 
občutka negotovosti in pomanjkanja strokovnega znanja kot pomemben dejavnik, ki vpliva na 
izvedbo rutine. 
Na podlagi izsledkov oblikujemo smernice za oblikovanje in izvedbo strukturirane spalne rutine 
pri otrocih z AM, ki temeljijo na individualizaciji pristopa, postopnosti, uporabi vizualnih opor, 
doslednosti v izvedbi ter krepitvi starševskih kompetenc. Vendar teh smernic ne moremo 
nekritično posploševati na celotno populacijo otrok z AM, saj so njihove potrebe, izzivi in 
odzivi izredno raznoliki in zahtevajo prilagoditve glede na individualne značilnosti vsakega 
otroka in njegove družine.</dc:description><dc:publisher>M. Zamuda</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-26 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174025</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.896(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 191271</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250990083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
