<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osebna higiena v času poplav avgusta 2023</dc:title><dc:creator>Žumer,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>naravne nesreče</dc:subject><dc:subject>higienski ukrepi</dc:subject><dc:subject>zdravstvena tveganja</dc:subject><dc:subject>medijsko poročanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Poplave so vse pogostejše in intenzivnejše ter povzročajo resne posledice za zdravje. Posamezniki se med poplavami soočajo s pomanjkanjem pitne vode, elektrike in zaščitnih sredstev, kar otežuje tudi izvajanje osebne higiene. Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele najhujše poplave v zgodovini države, ki so med drugim povzročile tudi motnje v zagotavljanju osebne higiene med prizadetim prebivalstvom. Namen: Namen raziskave je bil preučiti, kako so posamezniki med poplavami avgusta 2023 zagotavljali osebno higieno, ter analizirati poročanje medijev o higienskih ukrepih. Metode dela: Uporabljena sta bila kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z enajstimi osebami z izkušnjo poplav avgusta leta 2023 iz najbolj prizadetih regij. Izvedena je bila analiza vsebine novic, objavljenih med 3. 8. 2023 in 9. 8. 2023 v medijih RTVSLO.si, 24ur.com, Delo, Dnevnik in Večer. Rezultati: Intervjuvanci so za izvajanje osebne higiene v času poplav izpostavili umivanje in razkuževanje rok, uporabo zaščitnih rokavic, ustno higieno in prhanje. V prvih dneh so bili viri omejeni, uporabljali so embalirano in prekuhano vodo. Kasneje so potrebno opremo prejeli od sil za zaščito, reševanje in pomoč. Največjo oviro pri izvajanju osebne higiene je predstavljalo pomanjkanje pitne vode. Poročali so o zdravstvenih težavah, ki so jih opazili pri sebi ali pri osebah v okolici. Znanje o higienskem ravnanju so črpali iz družinske vzgoje, formalnega in neformalnega izobraževanja. V času poplav so informacije podali lokalne uprave, civilna zaščita in gasilci, prenos pa je potekal prek spleta, družbenih omrežij in osebnih stikov. Intervjuvanci so poudarili pomanjkanje navodil za izvajanje osebne higiene. Analiza medijskih objav je pokazala, da so navodila glede higiene največ poudarka namenila prekuhavanju pitne vode. Razprava in zaključek: Kljub oteženim okoliščinam so intervjuvanci za zmanjšanje zdravstvenih težav skušali ohranjati higienske navade. Pogosteje so izvajali umivanje in razkuževanje rok, uporabo rokavic, ustno higieno in umivanje telesa. Največja ovira je bila pomanjkanje pitne vode ter pravočasnih, jasnih in dostopnih informacij o izvajanju higienskih ukrepov. Mediji so poročali o navodilih za izvajanje osebne higiene, vendar v omejenem obsegu. Raziskava je pokazala potrebo po izobraževanju prebivalstva o ravnanju ob poplavah, hkrati pa po vzpostavitvi učinkovitejših komunikacijskih poti v izrednih razmerah.</dc:description><dc:publisher>[L. Kosmač]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-26 07:45:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174018</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 152767</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250534403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
