<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oblikovanje podpornega programa za sorojence otrok z rakom in preverjanje njegove učinkovitosti</dc:title><dc:creator>Ferbežar Felgner,	Tara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreft,	Ivana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>onkologija</dc:subject><dc:subject>sorojenci</dc:subject><dc:subject>čustvene in vedenjske težave</dc:subject><dc:subject>socialna opora</dc:subject><dc:subject>psihosocialna intervencija</dc:subject><dc:description>Sorojenci otrok z rakom se soočajo s stresorji, ki povečujejo tveganje za čustvene in vedenjske težave, zato je prepoznavanje ogroženih sorojencev in zagotavljanje ciljno usmerjenih intervencij ključno za njihovo prilagoditev. V raziskavi smo preučevali razširjenost psihosocialnih težav pri sorojencih ter njihovo povezanost s socialno oporo, znanjem o raku in različnimi demografskimi ter zdravstvenimi spremenljivkami. 31 sorojencev (starih 10–18 let) in 37 staršev je izpolnilo spletne vprašalnike. Razvili smo tudi preventivni psihoedukativni program: dve srečanji sta vključevali ogled oddelka, informiranje o raku, pogovore o čustvih in strategijah spoprijemanja s stresom ter sprostitvene vaje. Programa so se udeležili štirje sorojenci otrok v aktivnem zdravljenju. Naknadne ocene programa so bile opravljene takoj po intervenciji ter po enem do dveh mesecih od njenega zaključka. Ugotovili smo, da imajo sorojenci otrok z rakom več težav kot primerjalna skupina, vendar je bila velikost učinka majhna. Samoporočila kažejo večje stiske kot poročila staršev. Socialna opora je zaščitni dejavnik, medtem ko je bilo več znanja o raku nepričakovano povezano z več težavami ponotranjenja. Dodatni dejavniki tveganja so višja starost in ženski spol sorojencev, nižja izobrazba staršev ter več zdravstvenih zapletov in aktivni status zdravljenja pri bolnem otroku. Večina sorojencev in staršev je izrazila potrebo po formalizirani strokovni opori, zlasti bližje diagnozi. Čeprav intervencija ni bistveno izboljšala psihosocialnih izidov ali znanja o raku, so bili udeleženci z njo zadovoljni in so poročali o zaznanih koristih pri obvladovanju težav in zmanjševanju osamljenosti. To potrjuje, da program uspešno obravnava potrebe te spregledane populacije in prispeva k razvoju celostne opore družinam v otroški onkologiji.</dc:description><dc:publisher>[T. Ferbežar Felgner]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-26 07:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174015</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:616-053.2/.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 595236</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 253337603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
