Vpliv toplotne obleke na termalne in fiziološke odzive med kolesarjenjemGodina, Blaž (Avtor) Debevec, Tadej (Mentor) Verdel, Nina (Komentor) termoregulacijavročinavadbašportna sposobnosttoplotna oblekaCilj magistrskega dela je bil preučiti vpliv nošenja toplotne obleke na termalne in fiziološke odzive med enournim kolesarjenjem pri zmerni intenzivnosti. Vadba v vročem okolju pomembno vpliva na delovanje termoregulacijskih mehanizmov in poveča obremenitev srčno-žilnega sistema. Zaradi cenovne dostopnosti in enostavne uporabe se toplotne obleke vse pogosteje uporabljajo kot alternativo okoljskim komoram, čeprav pa še ni v celoti jasno, ali toplotna obleka med zmerno intenzivnim kolesarjenjem lahko izzove primerljive odzive. V uvodnem delu so predstavljeni osnovni mehanizmi termoregulacije in odzivi na vadbo v vročini, empirični del pa obravnava akutne termalne in fiziološke odzive med kolesarjenjem z obleko in brez nje. V raziskavo je bilo prostovoljno vključenih 21 zdravih odraslih (17 moških in 4 ženske), ki so najprej opravili stopnjevalni obremenitveni test na cikloergometru. Na podlagi testa so bile individualno določene obremenitve (45 % maksimalne mehanske moči) za obe 60-minutni testiranji. Randomizirano je bilo eno testiranje opravljeno z obleko, eno pa brez nje, in sicer v razmiku enega tedna, z namenom, da se zmanjša vpliv zunanjih dejavnikov in menstrualnega cikla. Rezultati kažejo, da je bila temperatura jedra z obleko višja ob 60. minuti (+0,25 °C; p = 0,0025) in med počitkom po vadbi (+0,36 °C; p = 0,0057), medtem ko razlike v zgodnejših fazah vadbe niso bile statistično značilne. Temperatura kože je bila statistično višja v vseh časovnih točkah z obleko (najvišja razlika +2,71 °C; p < 0,001). Frekvenca srčnega utripa je bila z obleko višja v vseh časovnih točkah, največja ob 60. minuti (+16,4 ud/min.; p < 0,001). Ventilacija je bila statistično višja z obleko le pri 30. (+4,0 l/min.; p = 0,0029) in 60. minuti (p = 0,0083). Med pogojema ni bilo statistično značilnih razlik v VO₂, MET in telesni teži. Koncentracija laktata je bila višja z obleko, tako pred kot po vadbi (+0,18 in +0,14 mmol/L; p = 0,0463), vendar interakcija med časom in pogojem ni bila statistično značilna. V skladu z dosedanjimi ugotovitvami ta raziskava potrjuje, da nošnja toplotne obleke povzroči postopno (dodatno) povečevanje toplotne obremenitve, ki se izrazi predvsem v drugi polovici 60-minutne vadbe z višjo jedrno temperaturo, višjo povprečno temperaturo kože in višjo frekvenco srčnega utripa. Magistrsko delo omogoča boljše razumevanje akutnih učinkov toplotne obleke in njene uporabe za namene vročinske aklimatizacije.20252025-09-26 07:15:08Magistrsko delo/naloga173990VisID: 59049COBISS_ID: 256955907sl