<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje družinske dinamike z vidika mater mladostnikov z MAS</dc:title><dc:creator>Pokovec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvetek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja avtističnega spektra</dc:subject><dc:subject>mladostništvo</dc:subject><dc:subject>družinska dinamika</dc:subject><dc:subject>matere</dc:subject><dc:subject>tematska analiza</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali doživljanje družinske dinamike z vidika mater mladostnikov z MAS. Teoretični del smo razdelili na dva dela, ob čemer smo se v prvem delu najprej osredotočili na MAS in opredelili značilnosti motnje ter razlike v odražanju motnje glede na spol, nadaljevali z opisom sprememb motnje v obdobju mladostništva in specifičnih težav, s katerimi se soočajo mladostniki z MAS. V drugem delu teorije smo opredelili delovanje družine z mladostnikom z MAS, družinske podsisteme in izzive, s kakršnimi se soočajo družine z mladostnikom z MAS ter kako se spoprijemajo s stresom. V raziskavi je sodelovalo 10 mater z mladostnikom z MAS v starostnem razponu med 13 in 22 let. Pri raziskovanju smo s pomočjo tematske analize na podlagi empiričnih podatkov, pridobljenih z intervjujev mater mladostnikov z MAS, dobili uvid v njihovo družinsko dinamiko in izzive, s katerimi se srečujejo v tem razvojnem obdobju. Analiza znotraj glavne teme, ki se neposredno nanaša na doživljanje družinske dinamike z vidika mater mladostnikov z MAS, je osvetlila raznolikost njihovih izkušenj, ob čemer ugotovitve kažejo, da so se družine večinoma uspešno prilagodile posebnim potrebam mladostnika, pri čemer so razvile učinkovite strategije soočanja z vzgojnimi izzivi. Kljub temu so matere pogosto tiste, ki se znajdejo v vlogi koordinatorke mladostnikovega življenja, kar lahko vodi v občutek preobremenjenosti, še posebej kadar ob sebi nimajo ustrezne podpore. Izpostavljeni so bili tako prijetni kot neprijetni vidiki družinskih odnosov, od občutkov povezanosti in zadovoljstva ob skupnih dejavnostih do konfliktnih in napetih situacij. Dodatno breme staršem predstavljajo skrb za prihodnost, splošna neizobraženost javnosti in strokovnega kadra v šolstvu in v zdravstvu ter institucionalna neprilagojenost. Rezultati raziskave lahko prispevajo k boljšemu razumevanju vloge mater mladostnikov z MAS ter opozarjajo na nujnost večje podpore družinam v tem razvojnem obdobju. V pomoč pa je lahko tudi strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z mladostniki z MAS in njihovimi družinami.</dc:description><dc:publisher>[A. Pokovec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-25 09:01:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173956</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.93:616.896:316.356.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 33771</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251344131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
