<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje izgube bližnje osebe in posttravmatska rast</dc:title><dc:creator>Horvat,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič Slavič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izguba</dc:subject><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>žalovanje</dc:subject><dc:subject>posttravmatska rast</dc:subject><dc:subject>fenomenološka raziskava</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredotoča na doživljanje izgube pomembne bližnje osebe ter na procese žalovanja in posttravmatske rasti. V teoretičnem delu je obravnavan pojem izgube in njen pomen v življenju posameznika, posebej izguba bližnjega, njegova nenadomestljivost ter čustveni in psihološki odzivi, ki jih sproži. Osvetljen je proces žalovanja kot kompleksen in nikoli povsem zaključen proces ter pomen ritualov, duhovnosti in psihoterapije. Poseben poudarek je namenjen posttravmatski rasti, ki kaže, kako lahko travmatična izkušnja prinese spremembe v doživljanju smisla, odnosov in življenjskih prioritet.
Empirični del temelji na fenomenološkem pristopu. V raziskavi je sodelovalo šest udeležencev, ki so se v različnih obdobjih življenja soočili z izgubo pomembne bližnje osebe. Podatki so bili zbrani s poglobljenimi polstrukturiranimi intervjuji in analizirani z Giorgijevo deskriptivno fenomenološko metodo. Analiza je razkrila šest osrednjih tematskih sklopov: 1) odnos do izgub in smrti pred izkušnjo izgube pomembne bližnje osebe, 2) odnos družbe do smrti in minljivosti, 3) opis izkušnje izgube pomembne bližnje osebe, 4) proces žalovanja, 5) spremembe kot posledica izkušnje izgube in 6) posttravmatska rast.
Rezultati so pokazali, da je bila izguba za vse udeležence prelomna življenjska izkušnja, povezana s šokom, z žalostjo, osamljenostjo in jezo, hkrati pa tudi z iskanjem smisla in integracijo izgube v življenjsko zgodbo. Udeleženci so žalovanje opisovali kot valovit proces, ki se nikoli povsem ne zaključi, temveč se preobraža skozi čas. Poleg negativnih posledic, kot so prezgodnje odraščanje, izguba varnosti in vedenjske spremembe, so izpostavili tudi pozitivne transformacije, med drugim večjo samostojnost, spremembo življenjskih prioritet, okrepljeno duhovnost, hvaležnost ter poglobljene odnose. Vsi so poročali o oblikah posttravmatske rasti, s čimer raziskava potrjuje, da je izguba bližnje osebe hkrati vir bolečine in priložnost za rast.</dc:description><dc:publisher>[A. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-25 09:00:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173951</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.97:393.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 33769</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251337731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
