Vpliv različnih agrotehničnih ukrepov na agronomske lastnosti industrijske konoplje (Cannabis sativa) sorte FionaSitar, Max Lenart (Avtor) Flajšman, Marko (Mentor) industrijska konopljamorfološke značilnostibiokemične lastnostiagrotehnikaCannabis sativaV diplomskem delu smo preverjali vpliv treh različnih agrotehničnih ukrepov na morfološke, agronomske in biokemične lastnosti prve slovenske sorte industrijske konoplje 'Fiona', vpisane na sortno listo leta 2021. Namen je bil med drugim ugotoviti, kateri ukrepi imajo največji vpliv na pridelek plodov in stebel konoplje. Poskus je potekal v letu 2024 v obdobju od konca aprila do konca septembra v okolici Krškega, na njivi površine 2 ha. Seme je bilo sejano v količini 30 kg/ha ob dveh različnih rokih setve (konec aprila in proti koncu maja). Njiva je bila pred setvijo pognojena s 500 kg/ha NPK gnojila (6-12-14). Pri obravnavanju, kjer smo preverjali vpliv dognojevanja z dušikom, smo naknadno v fazi treh parnih listov dognojili s 50 kg/ha dušika (185 kg/ha KAN gnojila). Pri rastlinah prvega roka setve smo izvedli ukrep vršičkanja rastlin na dveh višinah 1 m in 1,2 m. Rastline drugega roka setve smo vršičkali na višini 1 m. Ob žetvi smo beležili višino celih rastlin, premer stebla, višino do mesta razrasti pri vršičkanih rastlinah, dolžino soplodij ter maso svežih stebel. Stebla in vršičke smo posušili ter ločili plodove in suho biomaso. Plodovom in steblom smo izmerili suho maso, biomasi pa smo določali odstotek vsebnosti kanabinoidov CBD in THC z metodo plinske kromatografije. Plodovom smo določili vsebnost beljakovin in maščob. Rezultati kažejo, da je za semensko pridelavo konoplje sorte 'Fiona' rok setve pomemben ukrep, rastline drugega roka setve so dosegle 340 kg/ha večji pridelek semena kot rastline prvega roka setve. Dognojevanje z dušikom se je izkazalo za dober ukrep, dognojene rastline so dosegle za skoraj 2 t/ha večji pridelek suhih stebel in za 217 kg/ha večji pridelek plodov kot nedognojene rastline. Vršičkanje rastlin je močno vplivalo na končno višino rastlin, in sicer so bile nevršičkane rastline lahko tudi do 1 m višje od vršičkanih rastlin. Biokemični rezultati so bili manj raznoliki kot morfološki rezultati. Hranilna vrednost semena se je izkazala kot visoka, s povprečno vsebnostjo 23,43 % beljakovin in 31,94 % maščob. Vsebnost CBD v suhi biomasi po žetvi se je gibala okoli 1,3 %.20252025-09-25 08:15:08Diplomsko delo/naloga173917VisID: 48423COBISS_ID: 250550019sl