Komunikacija z intubiranimi in traheostomiranimi bolniki s pomočjo sledenja očemŠtepec, Barbara (Avtor) Thaler, Darja (Mentor) Ovijač, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena neganeverbalna komunikacijatehnologija za sledenje očemintubacijatraheostomaUvod: Komunikacija je v zdravstveni negi zelo pomembna, saj prispeva k bolj varni, učinkoviti in natančni obravnavi bolnikov. Še posebej je ključna na oddelkih za intenzivno terapijo, kjer so bolniki pogosto v kritičnem stanju in zaradi intubacije ali traheostome ne morejo verbalno komunicirati. V takšnih okoliščinah postane uporaba alternativnih načinov sporazumevanja nujna. Ena od sodobnih rešitev, ki se vse pogosteje uporablja, je tehnologija sledenja očem, ki bolnikom omogoča izražanje misli in potreb z usmerjanjem pogleda. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati možnosti, ki jih tehnologija sledenja očem ponuja pri olajševanju sporazumevanja med bolnikom, ki ne more govoriti, in medicinsko sestro. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kvalitativnim pristopom pregleda tuje strokovne literature med obdobju od 2014_do 2025. Rezultati: Analiza 10 znanstvenih člankov je pokazala, da tehnologija za sledenje očem omogoča učinkovito nadomestno komunikacijo intubiranih in traheostomiranih bolnikov, saj izboljšuje izražanje potreb ter prispeva k večjemu psihosocialnemu udobju. Uporabnost tehnologije so potrdili tako bolniki kot zdravstveno osebje, saj omogoča hitro, varno in neinvazivno uporabo v kliničnih okoljih, tudi brez zahtevne kalibracije. Kljub tehničnim izzivom, kot so zaznavanje pogleda ali omejeno število izbir, naprave pomembno izboljšujejo kakovost komunikacije in lahko prispevajo k zmanjšanju trajanja hospitalizacije in pojava delirija. Študije prav tako potrjujejo, da ima tehnologija velik potencial pri optimizaciji delovnih procesov in izobraževanju osebja v intenzivni negi. Razprava in zaključek: Tehnologija za sledenje očem se vse bolj uveljavlja kot učinkovito orodje za izboljšanje komunikacije z bolniki, ki ne morejo govoriti, zlasti v enotah intenzivne terapije. Študije potrjujejo, da tehnologija za sledenje očem bolnikom omogoča izražanje osnovnih potreb in čustev, hkrati pa medicinskemu osebju omogoča boljši vpogled v kognitivno stanje ter prispeva k zgodnejšemu prepoznavanju težav, kot je delirij. Kljub številnim prednostim se pojavljajo izzivi, kot so tehnične omejitve, potreba po usposabljanju osebja, finančna nedostopnost in logistična zahtevnost uporabe v kliničnem okolju. Prisotne so tudi etične dileme glede varstva zasebnosti in obdelave občutljivih podatkov, zato je nujno razviti jasne protokole ter vključiti uporabnike v razvoj vmesnikov. Za trajnostno in učinkovito implementacijo so potrebne nadaljnje raziskave, ustrezna strategija in meddisciplinarno sodelovanje.[B. Štepec]20252025-09-25 07:45:34Diplomsko delo/naloga173905UDK: 616-083VisID: 152635COBISS_ID: 250318595sl