<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Organsko gnojilo iz alg, gojenih na prečiščeni odpadni vodi komunalne čistilne naprave</dc:title><dc:creator>Gomilšek,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolerabica</dc:subject><dc:subject>solata</dc:subject><dc:subject>algna brozga</dc:subject><dc:subject>gnojilo</dc:subject><dc:subject>vpliv na rast</dc:subject><dc:description>V diplomskem poskusu, ki je potekal v steklenjaku Centra za rast in razvoj kmetijskih rastlin na laboratorijskem polju BF UL, smo proučevali uporabnost mikroalg kot organskega gnojila za gnojenje solate in kolerabice. Postavili smo lončni poskus, ki je trajal od 4.11. do 11.12. 2024. V poskus smo vključili mineralno gnojilo NPK (15:15:15) in algno brozgo AB – mikroalge, ki so bile gojene na prečiščeni odpadni vodi komunalne čistilne naprave Ajdovščina. Lonce smo napolnili z rastnim substratom Humko, v katerega smo vmešali NPK gnojilo ali algno brozgo v količini, ki je ustrezala odmerku dušika 100 kg N/ha, 200 kg N/ha in 400 kg N/ha. Za kontrolo smo imeli negnojene rastline. Zasnovali smo poskus v šestih ponovitvah. Dinamiko rasti in razvoja smo spremljali s tedenskimi meritvami klorofilnega indeksa s SPAD metrom in štetjem listov. Po 5. tednih smo poskus končali in izmerili maso rastlin in vzorce rastlin pripravili za analizo vsebnosti suhe snovi in vsebnosti nitrata. Ugotovili smo, da se je masa rastlin solate in kolerabice pri AB povečala le pri AB400, pri NPK pa je naraščala z odmerkom dodanega dušika. Rastline, ki smo jih gnojili z NPK gnojilom, so imele večje mase od rastlin, gnojenih z AB. Masa rastlin kolerabice pri AB400 je bila podobna masi rastlin kolerabice pri NPK200; pri solati pa masa rastlin pri AB400 ni dosegla mase pri NPK200. Rastline kolerabice in solate so vsebovale največ nitrata pri NPK400 (1097 in 754 mg/kg sveže mase), pri AB pa 142 in 23 mg/kg sveže mase. Agronomska učinkovitost dušika (AE) je bila pri solati največja pri NPK200 (16 g suhe mase/g Ndodan) in v algni bozgi AB400 (4 g suhe mase/g Ndodan), pri kolerabici pa v NPK100 (15 g suhe mase/g Ndodan) in v AB100 (8 g suhe mase(g Ndodan). Navidezni izkoristek dušika (ARE) je bil pri solati največji pri NPK400 (75 %) in pri algni brozgi v AB400 (13 %) ter pri kolerabici v NPK200 (59 %) in AB400 (25 %).</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-24 07:15:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173807</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 265842</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250406403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
