<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Okužbe in globoke rane v endoprotetiki</dc:title><dc:creator>Antolič,	Staša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Levec,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Muršec,	Aljaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>obprotezne okužbe</dc:subject><dc:subject>ortopedski vsadki</dc:subject><dc:subject>biokompatibilnost</dc:subject><dc:subject>endoproteze</dc:subject><dc:description>Uvod: Endoprotetika predstavlja pomembno področje ortopedske kirurgije, saj omogoča obnovo gibljivosti in funkcionalnosti prizadetih sklepov. Eden najresnejših zapletov po vstavitvi endoproteze so okužbe in globoke rane, ki lahko bistveno vplivajo na izid zdravljenja in kakovost življenja pacienta. Do okužbe lahko pride neposredno med operacijo ali sekundarno, preko hematogenega širjenja mikroorganizmov. Pomembno vlogo pri obstojnosti okužb ima biofilm, tridimenzionalna struktura mikroorganizmov, obdana z zaščitno matrico, ki se pritrdi na biološke ali umetne površine, vključno z vsadki. Biomateriali, uporabljeni v ortopediji, morajo biti mehansko vzdržljivi, biokompatibilni, kemično stabilni in imeti dolgo življenjsko dobo. Najpogosteje uporabljeni materiali vključujejo kovine, polimere in keramiko. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vzroke in posledice okužb ter globokih ran po vstavitvi endoprotez, z opisom diagnostičnih pristopov, preventivnih ukrepov in vloge biokompatibilnih materialov pri preprečevanju teh zapletov. Metode dela: Izveden je bil deskriptivni pregled znanstvene in strokovne literature z uporabo bibliografskih baz podatkov. V analizo so bili vključeni članki v slovenskem in angleškem jeziku, objavljeni po letu 2013. Rezultati: Čeprav so okužbe po vstavitvi endoprotez razmeroma redke, lahko povzročijo resne zaplete. Pogost vzrok je kolonizacija površine vsadka z mikroorganizmi, ki tvorijo biofilm. Dejavniki tveganja vključujejo sistemske bolezni (npr. sladkorno bolezen), daljši operacijski čas, uporabo invazivnih pripomočkov in prisotnost malignih obolenj. Pravočasna diagnostika in uporaba naprednih, biokompatibilnih materialov zmanjšujeta tveganje za okužbo. Razprava in zaključek: Kljub napredku na področju biomaterialov in diagnostičnih metod ostajajo okužbe po endoprotetičnih posegih velik klinični izziv. Učinkoviti preventivni ukrepi, zgodnje prepoznavanje okužb in izbira ustreznih vsadkov so predpogoj za preprečevanje okužb. Prihodnost zdravljenja temelji na razvoju protimikrobnih materialov, individualiziranem pristopu k pacientu ter poglobljenem razumevanju nastanka in preprečevanja biofilma.</dc:description><dc:publisher>[S. Antolič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-21 07:45:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173752</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 151811</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249766915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
