<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Znanje zdravstvenih delavcev o uporabi osebne varovalne opreme in higieni rok</dc:title><dc:creator>Špehar,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čehovin Zajc,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Anamarija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>osebna varovalna oprema</dc:subject><dc:subject>higiena rok</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>okužbe povezane z zdravstvom</dc:subject><dc:subject>standardni higienski ukrepi</dc:subject><dc:description>Uvod: Zdravstveni delavci so pri svojem delu pogosto izpostavljeni povzročiteljem okužb, zato sta pravilna uporaba osebne varovalne opreme in higiena rok ključna ukrepa za preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom. Kljub smernicam in izobraževanju ostajajo izzivi pri doslednem izvajanju higiene rok in standardnih ter izolacijskih ukrepov v kliničnem okolju. Namen: Namen raziskave je bil oceniti objektivno in subjektivno znanje zdravstvenih delavcev o uporabi osebne varovalne opreme in higieni rok v izbrani instituciji ter preveriti skladnost njihovega znanja z navodili. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 300 zdravstvenih delavcev različnih profilov, zaposlenih na Kirurški kliniki in Inštitutu za medicinsko rehabilitacijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Podatki so bili analizirani z uporabo opisne statistike, testa Kruskal-Wallis in Spearmanovega koeficienta. Rezultati: Povprečno objektivno znanje o uporabi osebne varovalne opreme in higieni rok je bilo 74,7-odstotno. Med poklicnimi skupinami so bile statistično značilne razlike. Najboljše rezultate so dosegle medicinske sestre, sledili so zdravniki specializanti in fizioterapevti, delovni terapevti. Zdravniki specialisti in tehniki zdravstvene nege so dosegli nekoliko nižjo stopnjo izmerjenega znanja. Daljša delovna doba je povezana z boljšim objektivnim znanjem. Anketiranci, ki menijo, da je pravilno in dosledno izvajanje standardnih in izolacijskih ukrepov pomembnejše, nimajo tudi boljšega objektivnega znanja. Boljša subjektivna ocena znanja ni povezana z boljšim objektivnim znanjem o uporabi osebne varovalne opreme in higieni rok. Razprava in zaključek: Čeprav na osnovi rezultatov lahko sklepamo na dobro splošno znanje o uporabi osebne varovalne opreme in higiene rok sodelujočih zdravstvenih delavcev, obstajajo pomembne razlike med posameznimi profili. Pomembno je redno in ciljno usmerjeno izobraževanje in usposabljanje vseh profilov zdravstvenih delavcev ter krepitev kulture varnosti v zdravstvenih institucijah, da bi izboljšali izvajanje zaščitnih ukrepov in zmanjšali pojavnost okužb, povezanih z zdravstvom.</dc:description><dc:publisher>[J. Špehar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-21 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173751</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 151810</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249758467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
