<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Imunotoksično in endokrino delovanje sestavin potrošniških izdelkov in njihovih derivatov</dc:title><dc:creator>Weiss,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakopin,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gobec,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>halogenirani derivati sestavin potrošniških izdelkov</dc:subject><dc:subject>endokrino delovanje</dc:subject><dc:subject>UV filtri</dc:subject><dc:subject>imunomodulacija</dc:subject><dc:description>V vsakdanjem življenju smo neprestano izpostavljeni različnim kemikalijam iz gospodinjskih izdelkov in izdelkov za osebno nego, kot so parabeni, bisfenoli, alkilfenoli in UV filtri. Te snovi so znani motilci endokrinega sistema, medtem ko se njihovim halogeniranim derivatom, ki nastajajo med postopki dezinfekcije, doslej ni posvečalo veliko pozornosti. Namen doktorske disertacije je bil raziskati endokrino delovanje halogeniranih derivatov parabenov, bisfenolov, alkilfenol etoksilatov in UV filtrov, primerjati njihove učinke s starševskimi spojinami ter proučiti imunomodulatorno delovanje izbranih UV filtrov.
V ta namen smo pripravili knjižnico halogeniranih derivatov izbranih fenolnih spojin, za katere smo predvideli, da lahko nastanejo, ter ovrednotili njihovo agonistično oziroma antagonistično delovanje na tiroidni receptor (TR) in receptor za aril ogljikovodike (AhR). Rezultati so pokazali, da halogeniranje pogosto ojača modulacijo TR, namreč dihalogenirani derivati so imeli praviloma močnejše delovanje od monohalogeniranih ter bromirani derivati močnejše delovanje od kloriranih. Kot najmočnejša agonista sta se izkazala dihalogenirana derivata BPF, kot najmočnejši antagonisti pa halogenirani derivati parabenov z daljšo stransko verigo. Knjižnico osnovnih in halogeniranih spojin smo nato vrednotili tudi na AhR, kjer smo odkrili, da agonistično delujejo le določeni halogenirani derivati bisfenolov, antagonistično pa samo monohalogenirani parabeni z daljšo stransko verigo, saj je nadaljnje halogeniranje ta učinek izničilo.
Poleg tega smo ovrednotili imunomodulatorno delovanje osmih pogostih organskih UV filtrov na monocitni celični liniji, iz nje diferenciranih makrofagih in mononuklearnih celicah iz periferne krvi  pri čemer je avobenzon izkazal najmočnejši učinek na izločanje vnetnih citokinov. Za poglobljeno oceno smo nato preučili vpliv avobenzona na delovanje Langerhansovim celicam podobnih celic. Pokazali smo, da avobenzon pri netoksičnih koncentracijah vpliva na diferenciacijo in funkcionalno aktivnost teh imunskih celic, ki se nahajajo v koži, zato so UV filtrom najbolj izpostavljene.
Rezultati disertacije razkrivajo, da so nekateri halogenirani transformacijski produkti, močnejši modulatorji in vitro TR in AhR od starševskih spojin, ter da določeni organski UV filtri izkazujejo imunomodulatorno delovanje. Z izvedenimi raziskavami smo dopolnili toksikološke profile preučevanih spojin ter s tem prispevali k boljši oceni tveganja in varnejši uporabi teh kemikalij v potrošniških izdelkih.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-21 07:15:14</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173732</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 35977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
