<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sedimentološke značilnosti in fosili miocenskih plasti pri Miljah, osrednja Slovenija</dc:title><dc:creator>Bohinc,	Tine	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gale,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>miocen</dc:subject><dc:subject>Govška formacija</dc:subject><dc:subject>Paratetida</dc:subject><dc:subject>biostratigrafija</dc:subject><dc:subject>nanoplankton</dc:subject><dc:subject>sedimentologija</dc:subject><dc:subject>transgresija</dc:subject><dc:subject>Tunjiška sinklinala</dc:subject><dc:description>Miocenske plasti v severnem delu osrednje Slovenije, ki so del sedimentnega zaporedja nekdanjega morja Paratetide, so bile doslej slabše raziskane, zlasti z vidika sedimentologije. 
Ta raziskava predstavlja prvo podrobno analizo 97 m debelega profila miocenskih sedimentov, ki izdanjajo v kanjonu reke Kokre pri Miljah. Cilj naloge je bil določiti litološke značilnosti, starost in pogoje odlaganja ter vzpostaviti korelacijo z bližnjim Tunjiškim gričevjem. Metode so vključevale sedimentološko snemanje profila, petrografsko analizo ter biostratigrafsko datacijo z uporabo kalcitnega nanoplanktona.
Glede na rezultate biostratigrafske analize smo zaporedje umestili v časovni interval poznega eggenburgija in ottnangija (nanoplanktonske biocone NN2–NN3), kar omogoča zanesljivo korelacijo z Govško formacijo. Sedimentološka analiza je razkrila jasno transgresivno zaporedje: spodnji del profila sestavljajo debelozrnati peščenjaki in konglomerati, odloženi v visokoenergijskem, plitvomorskem priobalnem okolju. Navzgor ti prehajajo v drobnozrnate meljevce in laporovce, ki kažejo na poglobitev bazena in prehod v mirnejše, globlje morsko okolje. Bogata fosilna združba, ki vključuje školjke, polže, zobe morskih psov in ciripedne rake, potrjuje polno morsko okolje z normalno slanostjo v subtropskem podnebju.
Ugotovitve potrjujejo, da profil pri Miljah predstavlja proksimalen ekvivalent Govške formacije, odložen na zahodnem robu Panonskega bazenskega sistema. Sedimentacija je bila sin-orogenega značaja, nadzorovana s tektonskim ugrezanjem bazena in sočasnim dvigovanjem Alp, ki so služile kot glavni vir klastičnega materiala. Raziskava tako pomembno prispeva k paleogeografski in tektonski rekonstrukciji skrajnega zahodnega dela Centralne Paratetide v zgodnjem miocenu.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-20 09:00:21</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>173729</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 108745</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
