Vzgojiteljevo spodbujanje fonološkega zavedanja 5- in 6-letnikovVadnau, Tina (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) fonološko zavedanjeotrocipredšolsko obdobjevrtecvzgojiteljiFonološko ali glasovno zavedanje pomeni občutljivost za glasovno strukturo govorjenega jezika, pri čemer gre za zavedanje različno velikih glasovnih enot in njihove sestave, neodvisno od pomena. Razvija se postopno in hierarhično, skladno z otrokovo starostjo in miselnim razvojem. Otroci se najprej zavedajo večjih, konkretnejših jezikovnih enot, kot so besede in zlogi, nato pa vse manjših, abstraktnejših enot, kakršni so glasovi. Najvišja raven fonološkega zavedanja je fonemsko zavedanje, kar pomeni razumevanje, da so besede sestavljene iz posameznih glasov. Fonološko zavedanje je izrednega pomena za proces opismenjevanja. Uspešnost predšolskih otrok pri nalogah fonološkega zavedanja zanesljivo napoveduje njihove zgodnje bralne dosežke. Pomembno vlogo pri njegovem razvoju imajo vzgojitelji, ki morajo otrokom v predšolskem obdobju s skrbno in ustrezno načrtovanimi dejavnostmi fonološkega zavedanja omogočiti optimalen napredek na tem področju. Čeprav slovenskih raziskav o vzgojiteljevem spodbujanju fonološkega zavedanja pri otrocih ni veliko, vse kažejo na nezadostno ali pomanjkljivo spodbujanje omenjenega področja in posledično slabše razvito fonološko zavedanje predšolskih otrok. V teoretičnem delu sem predstavila povezanost fonološkega zavedanja s procesom opismenjevanja, podrobneje s porajajočo se pismenostjo. Podrobno sem opredelila fonološko zavedanje, njegove ravni ter predviden razvoj. Izpostavila sem vlogo predšolskega obdobja ter vzgojitelja kot dveh ključnih dejavnikov za optimalen razvoj otrokovega fonološkega zavedanja. Navezala sem se tudi na Kurikulum za vrtce in pisala o sodelovanju vzgojitelja z drugimi strokovnimi delavci in starši. Navedla sem različne načine in predviden časovni okvir oz. količino vzgojiteljevega spodbujanja fonološkega zavedanja. V empiričnem delu sem z anketnim vprašalnikom ugotavljala, kako oz. na kakšne načine vzgojitelji spodbujajo fonološko zavedanje 5- in 6-letnikov. Zanimala me je tudi količina časa, ki jo vzgojitelji namenjajo razvijanju te spretnosti oz. pogostost spodbujanja tega področja. Vzorec je vključeval 31 vzgojiteljev skupine otrok, starih 5 in 6 let, ki so prihajali iz štirih osrednjeslovenskih vrtcev. Razlikovali so se po spolu in dolžini delovne dobe. Ugotovila sem, da so prakse vzgojiteljev glede spodbujanja fonološkega zavedanja pri 5- in 6-letnikih precej raznolike. V splošnem ga večina spodbuja z obravnavo zlogov, daleč najpogosteje uporabljena vrsta manipulacije pa je členjenje oz. segmentiranje. Vzgojitelji fonološko zavedanje običajno spodbujajo kot samostojno dejavnost, ločeno od drugih vsakodnevnih vrtčevskih aktivnosti. Čeprav jih pri tem več izvaja individualizacijo kot diferenciacijo, se obe načeli premalo uresničujeta. Poleg področja jezika vzgojitelji fonološko zavedanje pogosto spodbujajo še na področju gibanja in umetnosti. Dobra polovica jih fonološko zavedanje spodbuja dovolj pogosto (vsakodnevno ali vsaj enkrat do dvakrat tedensko), a predvsem z enostavnejšimi dejavnostmi, kot so rime in aliteracije, členjenje in spajanje zlogov ter prepoznavanje dolžine besed.T. Vadnau20252025-09-20 08:30:14Magistrsko delo/naloga173707UDK: 373.2(043.2)VisID: 190196COBISS_ID: 249870851sl