<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Motivi in zadovoljevanje psiholoških potreb ob gledanju televizijskih vsebin v poznem otroštvu</dc:title><dc:creator>Bugarinović,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lep,	Žan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>televizija</dc:subject><dc:subject>gledalne navade</dc:subject><dc:subject>psihološke potrebe</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>pozno otroštvo</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil raziskati motive za gledanje televizijskih vsebin v poznem otroštvu ter preučiti, v kolikšni meri otroci ob gledanju doživljajo zadovoljenost temeljnih psiholoških potreb in oblikujejo parasocialne odnose. Raziskava je povezala teorijo uporab in zadovoljitev ter mini teorijo temeljnih psiholoških potreb in ju umestila v sodobni kontekst televizijskega okolja. V priložnostnem vzorcu 532 učencev (51,5 % dečkov) 4., 5. in 6. razreda osnovne šole (M = 10,7 let) sem z vprašalnikom izmerila motive za gledanje, zaznano zadovoljenost potreb ob gledanju in parasocialno povezanost z nastopajočimi oziroma liki v vsebinah, ki jih gledajo. Kontekst gledalnih navad sem dopolnila z zbranimi podatki o pogostosti gledanja (ne-)televizijskih avdiovizualnih vsebin, najljubših vsebinah ter zaslonskih napravah, ki so udeležencem na voljo. Rezultati so pokazali, da televizija v poznem otroštvu ostaja del vsakdana, do nje pa imajo otroci večinoma srednjo do nizko afiniteto. Najbolj izraženi motivi so bili vzburjenje, navada in sproščanje, najmanj pa umik, pri čemer so se motivi pogosto prekrivali. Pri zadovoljenosti potreb je bila najvišje izražena avtonomnost, sledili sta kompetentnost in povezanost z drugimi, najnižje pa je bila izražena parasocialna povezanost. Motivi za gledanje in afiniteta do televizijskih vsebin so bili bistveno močnejši napovedniki zadovoljenosti potreb in parasocialne povezanosti kot demografski dejavniki ali pogostost gledanja. Največjo napovedno vrednost je imel motiv učenja, ki je napovedoval zaznavo kompetentnosti, povezanosti in deloma parasocialne povezanosti. Motiv družabnosti je napovedoval predvsem povezanost, medtem ko sta navada in vzburjenje prispevala k parasocialni povezanosti. Nasprotno se sproščanje in umik nista izkazala kot pomembna napovednika zadovoljenosti potreb, Eksploratorno magistrsko delo tako prispeva k razumevanju psiholoških mehanizmov gledanja televizijskih vsebin v poznem otroštvu, k načinom preučevanja motivov in zadovoljenosti potreb ob sodobni medijski uporabi ter ponuja uporabne vpoglede za ustvarjalce otroških vsebin in starše.</dc:description><dc:publisher>[S. Bugarinović]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-20 07:17:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173685</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:316.774-053.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 592685</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250246659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
