Kontekst hišastih žar na Slovenskem v času Rimskega cesarstvaSavić, Milica (Avtor) Vinazza, Manca (Mentor) Gaspari, Andrej (Komentor) hišaste žarekeramikaDolenjskaRimsko cesarstvoarheologijaIzraz hišaste žare označuje zaprte posode, katerih pokrovi spominjajo na stožčaste strehe, odprtine pa na vrata in okna. Značilne so za čas Rimskega cesarstva, med 1. in 3. stol. n. št., ko so se uporabljale za žgane pokope na območju vzhodne Dolenjske, Bele krajine in severozahodne Hrvaške, s posameznimi primerki v Ljubljani. Zaradi omejenega prostora uporabe jih povezujejo z Latobiki, keltsko skupino, ki je na tem območju živela že pred prihodom Rimljanov. Čeprav se jih interpretira kot manifestacijo kulturne identitete, njihova distribucija in simbolna podoba nakazujejo širši družbeno-religijski kontekst. V diplomskem delu predstavljamo pregled vseh najdišč hišastih žar ter katalog do danes odkritih primerov. Sledi posodobljena klasifikacija gradiva ter trije tipološko analizirani študijski primeri. Na koncu smo, upoštevajoč religijsko simboliko okrasov, obravnavali hišaste žare kot izraz združevanja različnih skupnosti.M. Savić20252025-09-20 07:17:13Diplomsko delo/naloga173684UDK: 902/904(043.2)VisID: 592684COBISS_ID: 267445507sl