<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mišljenje kot dejavnost</dc:title><dc:creator>Pušnik,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerkovnik,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Wittgenstein</dc:subject><dc:subject>biosemiotika</dc:subject><dc:subject>pragmatizem</dc:subject><dc:subject>okolni svet</dc:subject><dc:subject>filozofija
duha</dc:subject><dc:subject>kognitivna antropologija</dc:subject><dc:description>V nalogi razvijam argument, da so mišljenjska dejanja le dejanja med dejanji, ki so izvorno spontana in se agentu kažejo kot pojav. Jedrne argumente poznega Wittgensteina, predvsem obravnavo pravila, življenjske oblike in zasebnega jezika, razširim z uporabo pojmov s področij biosemiotike, fenomenologije in pragmatizma. 

Posamično misel (in dejanje sploh) umestim v agentov okolni svet, ki ga obravnavam kot polje oprijemališč, tj. dispozicij za delovanje. Na ta način pokažem, da se pravilo agentu kaže kot objektiven del sveta, čeprav po drugi strani izvira iz agentove življenjske oblike, ki ni le biološko, pač pa tudi (in pri nekaterih agentih predvsem) družbeno posredovana in ima, posledično, svojo zgodovino.

Zaključim z Wittgensteinovo ugotovitvijo, da kakršnakoli življenjska oblika vseskozi proizvaja navskrižja in probleme, da pa preglednost in antropologizacija teh procesov ne vodi v relativizem, pač pa pokaže potrebo po sprotnem odpiranju novih problemskih polj.</dc:description><dc:publisher>M. Pušnik</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-20 07:16:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173679</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 165.74:159.955(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 592679</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 252045571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
