<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fenomenologija morale</dc:title><dc:creator>Ocvirk,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lozar,	Janko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fenomenologija</dc:subject><dc:subject>moralnost</dc:subject><dc:subject>čas</dc:subject><dc:subject>skrb</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se poglablja v vprašanje, kako lahko moralnost razumevamo skozi
lečo fenomenologije. Klasična delitev na moralni realizem in antirealizem zgreši pestro
in kompleksno naravo človeka in sveta, v katerem ta živi. Sodobni svet je poln zank, ki
naredijo neodstopajoč, strog kriterij nerealističen, kljub temu pa se lahko izognemo
zapadu v totalni moralni relativizem. Skozi razumevanje časa, elementa človeškega
obstoja, ki je nezanemarljiv, se lahko dokopljemo do skritih resnic o naravi moralnosti,
ki so zakopane globoko v fenomenološki tradiciji. Naša omejena zaloga časa, naša
vrženost v obstoj in naš neizogibni izhod iz njega – to so stvari, ki definirajo vsako plat
“biti človek,” in s tem tudi vsako človeško dejavnost. Iz naše smrtnosti pride skrb, tako
zase kot za ostale, ta pa je osnovni gradnik moralnosti, kot jo poznamo. Skrb pa
navidezno ni le človeški fenomen, temveč je vpletena v samo naravo obstoja, skrb je
logično pravilna izbira, ki jo evolucija spodbuja že od pamtiveka.</dc:description><dc:publisher>A. Ocvirk</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-20 07:16:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173674</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 17:165.62(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 592675</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 252253699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
