<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza in predlog ukrepov za omejitev delovanja kanalizacijskega razbremenilnika na primeru urbanega območja</dc:title><dc:creator>Ostojić,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Atanasova,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Radinja,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>razbremenilnik</dc:subject><dc:subject>Direktiva 2024/3019</dc:subject><dc:subject>modro-zelena infrastruktura</dc:subject><dc:subject>urbana odvodnja</dc:subject><dc:description>Prenovljena Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode prinaša dodatne zahteve za obvladovanje onesnaženja vodnih teles zaradi delovanja kanalizacijskih razbremenilnikov in površinskega odtoka v naseljih. Namen naloge je bil oceniti dejansko stopnjo onesnaževanja zaradi delovanja kanalizacijskih razbremenilnikov v ljubljanskem kanalizacijskem sistemu ter preveriti skladnost z novo zakonodajo. V ta namen je bila najprej izračunana letna organska obremenitev celotnega sistema za leti 2019 in 2020, ki je znašala 8272,1 t BPK5/leto. Nato smo izvedli podrobno analizo dveh razbremenilnikov, pri čemer smo izračunali organski obremenitvi z biokemijsko potrebo po kisiku v petih dneh (BPK5), kemijsko potrebo po kisiku (KPK) in obremenitev z neraztopljenimi snovmi (TSS). Rezultati analize so pokazali, da se obremenitve med obravnavanima razbremenilnikoma precej razlikujejo. Na razbremenilniku R39 so bile v letu 2019 izračunane letne obremenitve 33,8 t BPK5, 70,2 t KPK in 33,4 t TSS, v letu 2020 pa 20,3 BPK5, 37,3 t KPK in 15,1 t TSS. Na razbremenilniku R40 so bile obremenitve bistveno manjše in med obravnavanima letoma 2019 in 2020 relativno stabilne. V letu 2019 so znašale 1,2 t BPK5, 2,5 t KPK in 1,4 t TSS, v letu 2020 pa 1,3 BPK5, 2,4 t KPK in 1,1 t TSS. Na podlagi izračunov so predlagani ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, ki vključujejo kombinacijo klasičnih hidrotehničnih rešitev kot elementov modro-zelene infrastrukture. Izračuni nakazujejo, da lahko razbremenilnik R39 v določenih primerih predstavlja večji vir obremenitve, vendar ugotovitve temeljijo na omejenem številu podatkov in zato služijo kot orientacijska ocena stanja.</dc:description><dc:publisher>[A. Ostojić]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-19 08:46:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173629</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.24:502.131.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 174383</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250129923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
