<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza pregleda tridimenzionalnega tiskanja kožnih modelov</dc:title><dc:creator>Mav,	Zoi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gašperlin,	Mirjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>3D biotiskanje</dc:subject><dc:subject>3D kožni modeli</dc:subject><dc:subject>kozmetično testiranje</dc:subject><dc:subject>in vitro testiranje</dc:subject><dc:subject>alternativa testiranju na živalih</dc:subject><dc:subject>dermalna absorpcija</dc:subject><dc:subject>validacija kožnih modelov</dc:subject><dc:subject>toksikologija</dc:subject><dc:description>Z napredkom tehnologije tridimenzionalnega (3D) tiskanja in ob hkratni zakonski prepovedi testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih v Evropski uniji se v kozmetični industriji vse bolj uveljavljajo 3D kožni modeli kot etična in znanstveno napredna alternativa. V diplomski nalogi smo se osredotočili na analizo znanstvenih raziskav, objavljenih med letoma 2022 in 2025, ki preučujejo uporabo kožnih modelov za kozmetično testiranje in oceno dermalne absorpcije učinkovin. Na podlagi pregleda literature iz baz PubMed, ScienceDirect in Google Scholar smo analizirali vpliv različnih celičnih sestav in biomaterialov na sposobnost posnemanja fizioloških lastnosti kože ter na njihovo uporabnost kot nadomestilo za tradicionalne živalske modele. Rezultati analiz kažejo, da biotiskani modeli omogočajo natančno posnemanje večslojne strukture kože, kar vključuje epidermis, dermis in v nekaterih primerih tudi hipodermis. Z vključitvijo keratinocitov, fibroblastov ter induciranih matičnih celic je mogoče ustvariti kompleksne kožne strukture, ki zagotavljajo ustrezno celično komunikacijo in regenerativni potencial. Prav tako so biotiskani modeli dokazali svojo učinkovitost pri oceni dermalne absorpcije, kjer omogočajo spremljanje prodiranja učinkovin skozi plasti kože ter identifikacijo potencialnih dražilcev in toksičnih snovi. Kljub napredku pa ostajajo izzivi pri integraciji senzoričnih komponent, mikrobiote in lojnic, kar bi omogočilo še bolj realistično simulacijo naravne kože in povečalo uporabnost modelov pri testiranju učinkovin. Poleg tega raziskave poudarjajo potrebo po optimizaciji biočrnil, ki bi morala omogočati ohranjanje mehanske stabilnosti modela ter visoko stopnjo preživetja celic. Biotiskani kožni modeli se tako kažejo kot obetavna alternativa tradicionalnim testnim metodam na živalih, saj omogočajo etično, ponovljivo in fiziološko relevantno testiranje v kozmetologiji. Njihova nadaljnja optimizacija pa ostaja ključna za izboljšanje natančnosti in zanesljivosti rezultatov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-19 08:46:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173628</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118509</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
