<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza sprememb v nekodirajočih področjih genov, povezanih s podociti, pri bolnikih s Fabryjevo nefropatijo</dc:title><dc:creator>Balant Marin,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebušak Podkrajšek,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Levstek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fabryjeva bolezen</dc:subject><dc:subject>Fabryjeva nefropatija</dc:subject><dc:subject>podociti</dc:subject><dc:subject>nekodirajoče regije 
genov</dc:subject><dc:subject>enonukleotidni polimorfizmi</dc:subject><dc:subject>kvantitativni PCR</dc:subject><dc:subject>genotipizacija s sondami TaqMan</dc:subject><dc:description>Fabryjeva bolezen je redka genetska bolezen, ki nastane zaradi sprememb v genu GLA, kar 
vodi v zmanjšano ali odsotno aktivnost encima α-galaktozidaza A. Posledično pride v celicah 
do kopičenja glikosfingolipidov, kar prizadene več organskih sistemov. Ledvična prizadetost 
oziroma Fabryjeva nefropatija je pomemben zaplet bolezni, ki pomembno vpliva na 
kakovost življenja in preživetje bolnikov. 
Kljub napredku v zdravljenju in diagnostičnih metodah zgodnje odkrivanje in 
napovedovanje poteka Fabryjeve nefropatije še vedno ostaja izziv. Klasični biokemijski 
označevalci ledvične funkcije so nezadostni za odkrivanje zgodnjih okvar, poleg tega pa 
imajo lahko bolniki z enako genetsko spremembo zelo različen potek bolezni, na kar verjetno 
vplivajo še neznani genetski in okoljski dejavniki. 
Namen magistrske naloge je raziskati vlogo genetskih polimorfizmov v nekodirajočih 
regijah genov,  pri razvoju in napredovanju Fabryjeve nefropatije. V raziskavo smo vključili 
284 bolnikov s Fabryjevo boleznijo in jih razdelili glede na hitrost upada ocenjene hitrosti 
glomerulne filtracije, na skupino s stabilno ledvično funkcijo in skupino z napredujočo 
nefropatijo. Analizirali smo prisotnost desetih izbranih polimorfizmov v nekodirajočih 
regijah genov, ki so povezani z delovanjem podocitov, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju 
funkcije in integritete glomerulne pregrade. 
Za genotipizacijo smo uporabili kvantitativni PCR s hidrolizirajočimi sondami TaqMan. 
Rezultati so pokazali, da prisotnost določenih genotipov statistično značilno poveča tveganje 
za hitro napredovanje Fabryjeve nefropatije. Najpomembnejša polimorfizma sta bila 
identificirana v genu SHROOM3, kjer sta bila genotipa povezana z večjim tveganjem za 
hitrejše napredovanje Fabryjeve nefropatije. 
Naše ugotovitve potrjujejo, da genetski polimorfizmi v nekodirajočih regijah genov, 
povezanih z delovanjem podocitov, lahko pomembno prispevajo k razumevanju fenotipske 
variabilnosti Fabryjeve bolezni. S tem bi lahko v prihodnje omogočili bolj personaliziran 
pristop k spremljanju in zdravljenju bolnikov ter zgodnejše prepoznavanje bolnikov z večjim 
tveganjem za napredovanje bolezni.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-19 08:45:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173622</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 118506</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
