Analiza sprememb v nekodirajočih področjih genov, povezanih s podociti, pri bolnikih s Fabryjevo nefropatijoBalant Marin, Kaja (Avtor) Trebušak Podkrajšek, Katarina (Mentor) Levstek, Tina (Komentor) Fabryjeva bolezenFabryjeva nefropatijapodocitinekodirajoče regije genovenonukleotidni polimorfizmikvantitativni PCRgenotipizacija s sondami TaqManFabryjeva bolezen je redka genetska bolezen, ki nastane zaradi sprememb v genu GLA, kar vodi v zmanjšano ali odsotno aktivnost encima α-galaktozidaza A. Posledično pride v celicah do kopičenja glikosfingolipidov, kar prizadene več organskih sistemov. Ledvična prizadetost oziroma Fabryjeva nefropatija je pomemben zaplet bolezni, ki pomembno vpliva na kakovost življenja in preživetje bolnikov. Kljub napredku v zdravljenju in diagnostičnih metodah zgodnje odkrivanje in napovedovanje poteka Fabryjeve nefropatije še vedno ostaja izziv. Klasični biokemijski označevalci ledvične funkcije so nezadostni za odkrivanje zgodnjih okvar, poleg tega pa imajo lahko bolniki z enako genetsko spremembo zelo različen potek bolezni, na kar verjetno vplivajo še neznani genetski in okoljski dejavniki. Namen magistrske naloge je raziskati vlogo genetskih polimorfizmov v nekodirajočih regijah genov, pri razvoju in napredovanju Fabryjeve nefropatije. V raziskavo smo vključili 284 bolnikov s Fabryjevo boleznijo in jih razdelili glede na hitrost upada ocenjene hitrosti glomerulne filtracije, na skupino s stabilno ledvično funkcijo in skupino z napredujočo nefropatijo. Analizirali smo prisotnost desetih izbranih polimorfizmov v nekodirajočih regijah genov, ki so povezani z delovanjem podocitov, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju funkcije in integritete glomerulne pregrade. Za genotipizacijo smo uporabili kvantitativni PCR s hidrolizirajočimi sondami TaqMan. Rezultati so pokazali, da prisotnost določenih genotipov statistično značilno poveča tveganje za hitro napredovanje Fabryjeve nefropatije. Najpomembnejša polimorfizma sta bila identificirana v genu SHROOM3, kjer sta bila genotipa povezana z večjim tveganjem za hitrejše napredovanje Fabryjeve nefropatije. Naše ugotovitve potrjujejo, da genetski polimorfizmi v nekodirajočih regijah genov, povezanih z delovanjem podocitov, lahko pomembno prispevajo k razumevanju fenotipske variabilnosti Fabryjeve bolezni. S tem bi lahko v prihodnje omogočili bolj personaliziran pristop k spremljanju in zdravljenju bolnikov ter zgodnejše prepoznavanje bolnikov z večjim tveganjem za napredovanje bolezni.20252025-09-19 08:45:23Magistrsko delo/naloga173622VisID: 118506sl