<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Biološka razgradnja mikroplastike v tleh</dc:title><dc:creator>Štalec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>biološka razgradnja</dc:subject><dc:subject>mikroorganizmi</dc:subject><dc:subject>onesnaženje</dc:subject><dc:subject>biorazgradljive zastirke</dc:subject><dc:description>Okoljska problematika plastike, zlasti mikroplastike, postaja vse bolj pomembna zaradi njenega vpliva na tla in ekosisteme. Plastika se v okolju razgrajuje na manjše delce, imenovane mikroplastika (1 μm do 5 mm), kar predstavlja resno grožnjo za  zdravje tal. Glavni viri mikroplastike v tleh vključujejo zastirke ter onesnaženo blato in kompost. Biorazgradljive plastike so se razvile kot alternativa konvencionalni plastiki z upanjem, da bodo okolju prijaznejše. Biološka razgradnja mikroplastike v tleh poteka preko mikrobioloških procesov, kjer mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, razgrajujejo plastiko na manjše molekule. Mikrobiološka razgradnja mikroplastike poteka v več fazah, kot so tvorba biofilma, depolimerizacija, biotransformacija in mineralizacija. Mikroorganizmi, predvsem bakterije in glive, najprej tvorijo biofilm na površini plastike, kar omogoča učinkovitejšo razgradnjo s pomočjo encimov. Pri depolimerizaciji se plastika razgradi na manjše molekule, ki jih mikroorganizmi nato presnovijo znotraj celic. Popolna mineralizacija vodi do pretvorbe teh molekul v preproste spojine, kot sta CO2 in H2O, medtem ko ob nepopolni mineralizaciji pride do biotransformacije. Končni produkti razgradnje vstopijo v naravne biokemijske cikle. Vendar pa različni dejavniki, kot so temperatura, vlaga in kemična sestava plastike, vplivajo na učinkovitost tega procesa. Popolna mineralizacija mikroplastike v CO2 in H2O zaenkrat še ni bila eksperimentalno potrjena. Razlogi za to so predvsem kemijska sestava materiala, nepopolne mikrobne presnovne poti ter spremenljive okoljske razmere. Raziskave kažejo, da je hitrost biološke razgradnje neposredno povezana z mikroorganizmi, ki naseljujejo površino mikroplastike. Zaradi tega je ključno usmeriti raziskave na dolgotrajne terenske poskuse in razvoj takih materialov, ki se učinkovito razgrajujejo tudi izven laboratorijskih pogojev, s poudarkom na dolgoročno manjšem kopičenju v tleh.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-19 07:16:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173596</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 264932</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249660163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
