<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv starterskih kultur in dodanih sladkorjev na tvorbo biogenih aminov v masi za suhe salame</dc:title><dc:creator>Križnar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cigić,	Blaž	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>suhe salame</dc:subject><dc:subject>biogeni amini</dc:subject><dc:subject>sladkorji</dc:subject><dc:subject>starterske kulture</dc:subject><dc:description>Suhe salame so fermentirani mesni izdelek, ki lahko vsebuje tudi zdravju škodljive
snovi, kot so nekateri biogeni amini (BA), ki se tvorijo med fermentacijo in zorenjem.
Njihova tvorba in kopičenje sta odvisni od številnih dejavnikov, predvsem od
uporabljene starterske kulture in vrste sladkorja, ki lahko pomembno vplivata na
nastanek BA. Med fermentacijo suhih salam in drugih fermentiranih živil nastaja tudi
γ-aminobutanojska kislina, ki je zaželena funkcionalna spojina. Cilj študije je bil
ugotoviti vpliv različnih kombinacij starterskih kultur (TRADI (TRADI-302, Chr.
Hansen), SM (SM-194, Chr. Hansen), SM+BLC (SM-194 in BLC-007, Chr. Hansen))
in sladkorjev (glukoza, saharoza, fruktoza, trehaloza) na tvorbo BA. Kontrolni vzorec
je vseboval samo avtohtono mikrofloro. V štirih neodvisnih serijah in štirih časovnih
obdobjih smo analizirali vsebnost BA in prostih aminokislin z UPLC-MS/MS,
spremljali izgubo mase med fermentacijo in spremembe vrednosti pH. Rezultati so
pokazali, da je trehaloza najprimernejši sladkor za zmanjšanje tvorbe BA, medtem ko
je glukoza najmanj ugodna. Izbira starterske kulture ni imela bistvenega vpliva na
zmanjšanje BA, vendar je kontrolna skupina (samo avtohtona mikrobiota) po 21 dneh
zorenja pokazala najvišjo vsebnost BA. V vseh vzorcih smo opazili povečano tvorbo
tiramina, kar potrjuje, da je le-ta eden najpogostejših BA v suhih salamah. Ta študija
prispeva k boljšemu razumevanju vpliva starterskih kultur in sladkorjev na kakovost
suhih salam, kar lahko pomaga pri optimizaciji njihove proizvodnje.</dc:description><dc:publisher>[E. Križnar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-19 07:15:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173590</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 637.52:579.67:547.233</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 264926</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249593603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
