<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kemotaksični odziv parazitskih ogorčic (Rhabditidae) na izbrane sekundarne metabolite krompirja (Solanum tuberosum)</dc:title><dc:creator>Yonesi,	Mohammad	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Laznik,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kemotaksični odziv</dc:subject><dc:subject>parazitska ogorčica</dc:subject><dc:subject>Oscheius myriophilus</dc:subject><dc:subject>Phasmarhabditis papillosa</dc:subject><dc:subject>Oscheius onirici</dc:subject><dc:subject>sekundarni metaboliti</dc:subject><dc:subject>koncentracija</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>usmerjeno gibanje</dc:subject><dc:subject>krompir</dc:subject><dc:description>Parazitske ogorčice polžev (POP) predstavljajo učinkovito sredstvo za zatiranje škodljivih polžev v kmetijstvu. Uporaba koristnih organizmov, kot so POP, sodi v okvir biotičnega varstva rastlin, ki velja za okolju prijaznejšo alternativo kemičnim sredstvom. Ogorčice pri iskanju gostiteljev zaznavajo hlapne organske spojine (HOS), ki jih izločajo rastline, vendar so njihovi odzivi na posamezne HOS še slabo raziskani. Predpostavili smo, da je kemotaksični odziv POP na HOS pogojen z več dejavniki, kot so vrsta ogorčic, vrsta in koncentracija HOS, temperatura ter interakcije med navedenimi dejavniki. V raziskavi smo preučevali tri vrste POP: Phasmarhabditis papillosa, Oscheius myriophilus in Oscheius onirici. Namen raziskave je bil ugotoviti kemotaksični odziv teh vrst na HOS, ki jih izločajo poškodovani oziroma nepoškodovani gomolji krompirja (Solanum tuberosum L.). V ta namen smo vključili šest spojin, značilnih za poškodovane gomolje: [1] oktanal, [2] dekanal, [3] undekan, [4] nonanal, [5] 6-metil-5-hepten-2-on in [6] 1,2,4-trimetilbenzen, ter eno spojino, značilno za nepoškodovane gomolje: [7] 2-etil-1-heksanol. Rezultati so pokazali, da je bil oktanal najučinkovitejši atraktant, zlasti za vrsto O. myriophilus, medtem ko so ostale spojine izkazovale različen učinek. Privlačnost ogorčic je bila izrazitejša pri nižji temperaturi (18 °C) in višji koncentraciji HOS, kar kaže, da je kemotaksični odziv POP odvisen tudi od okoljskih dejavnikov. Izsledki poudarjajo potencial oktanala in 6-metil-5-hepten-2-ona za izboljšanje zatiranja polžev z uporabo ogorčic. Vendar pa lahko fizikalno-kemijske lastnosti tal in mikrobna aktivnost vplivajo na učinkovitost HOS, zato so potrebne nadaljnje raziskave za optimizacijo njihove uporabe na terenu in vključitev teh strategij v trajnostno varstvo rastlin.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-19 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173587</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 264925</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249669891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
