Družbeni mediji kot orodje za širjenje dezinformacij in sovražnega govora: Primer Rohingov v MjanmaruJemec, Lara (Avtor) Smrdelj, Rok (Mentor) družbeni medijisovražni govordezinformacijeMjanmarRohingiV diplomski nalogi preučujemo, kako so družbeni mediji, s poudarkom na Facebooku,prispevali k širjenju dezinformacij in sovražnega govora v primeru Rohingov v Mjanmaru, ter kakšne posledice ima to za razmerje med svobodo izražanja in odgovornostjo platform. Naš namen je pokazati, kako zasnova platform od priporočenih in razvrščevalnih sistemov do algoritmov moderiranja pospešuje škodljive vsebine in kako se te digitalne dinamike prevedejo v materialne učinke v fizičnem svetu, vključno z legitimizacijo izključevanja in nasilja. V teoretičnem delu opredelimo pojme sovražnega govora, dezinformacij in algoritmov družbenih medijev ter pojasnimo mehanizme filtriranih mehurčkov in odmevnih komor. V empiričnem delu izvedemo kvalitativno študijo primera, utemeljeno na pregledu primarnih ter sekundarnih virov, s katerimi analiziramo pred- in pokrizne vzorce protirohinškega diskurza na Facebooku. Ugotavljamo, da je kombinacija algoritemske personalizacije, šibkega institucionalnega in medijskega okolja ter nizke digitalne pismenosti prepletena z dolgotrajnimi političnimi in zgodovinskimi spori med Rohingi in burmansko večino, ustvarila digitalno okolje, v katerem so se dezinformacije in dehumanizirajoči narativi hitro normalizirali in prerasli v sistematično preganjanje in množične zločine. Naša analiza prikaže, da je kombinacija politične zgodovine, medijske krhkosti in koordiniranih kampanij, pri čemer je splet deloval kot katalizator, vodila do stopnjevanja nasilja. V sklepnem delu zagovarjamo, da mora razprava o svobodi izražanja na spletu vključevati tudi odgovorno upravljanje dosega in kontekstualizirano moderiranje, saj šele preplet teh ukrepov zameji škodljive učinke platform.[L. Jemec]20252025-09-18 11:49:11Diplomsko delo/naloga173558VisID: 592366sl