<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki odločanja zasebnih lastnikov gozdov o sanaciji poškodovanih gozdov po naravnih nesrečah</dc:title><dc:creator>Stare,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pezdevšek Malovrh,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grošelj,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdarstvo</dc:subject><dc:subject>ujme</dc:subject><dc:subject>zasebni lastniki</dc:subject><dc:subject>sanitarna sečnja</dc:subject><dc:subject>ovire</dc:subject><dc:subject>rešitve</dc:subject><dc:subject>večkriterijsko odločanje</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo se osredotočili na odzivanje zasebnih lastnikov gozdov (ZLG) po naravnih ujmah ter poiskali ključne dejavnike odločanja o sanaciji poškodovanih gozdov. Z anketo med 1.515 ZLG smo s pomočjo logistične regresije analizirali vpliv socio-demografskih, posestnih, upravljalskih in tržnih dejavnikov na odločitev za sanacijo. Ugotovili smo, da sta najpomembnejša dejavnika pretekle izkušnje z gospodarjenjem z gozdovi in sodelovanje z izvajalci gozdarskih storitev, medtem ko starost, izobrazba ali tržne cene niso imeli statistično značilnega vpliva. S pomočjo metode razvrščanja v skupine, metoda voditeljev K-means, smo identificirali tri skupine ZLG: sodelovalni (32 %), samostojni (42 %) in manj vključeni upravljalci (26 %), ki se razlikujejo po odzivnosti in pripravljenosti na ukrepanje. V nadaljevanju raziskave smo s pomočjo strukturiranega večkriterijskega modela odločanja, ki je združeval metodo Best-Worst method (BWM) ter metodo mehki TOPSIS, ovrednotili ovire, s katerimi se soočajo ZLG pri sanaciji poškodovanih gozdov in rešitve za premostitev teh ovir. Ovire in rešitve smo identificirali s pomočjo pregleda literature, anketiranjem ZLG in intervjuji z deležniki. Ovire so ovrednotili različni deležniki s pomočjo metode BWM. Potem pa so za najpomembnejše ovire, ZLG z uporabo metode mehki TOSPSIS ovrednotili, kako močno jih posamezna rešitev rešuje. Najvišje ocenjene rešitve so bile: spodbujanje povezovanja med ZLG in poslovnega sodelovanja z deležniki v gozdnolesni verigi, izboljšanje svetovanja in informiranja ter uporaba digitalnih orodij. Pomembna se je izkazala tudi potreba po vnaprejšnjem načrtovanju s ciljno določenimi območji in usklajenim delovanjem koordinacijskih skupin. Raziskava prispeva inovativen metodološki pristop za podporo odločanju, ki vključuje različne deležnike vzdolž gozdno-lesne verige in je prenosljiv na druga področja upravljanja naravnih virov.</dc:description><dc:publisher>D. Stare</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-18 07:16:26</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173484</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 264803</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250209283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
