<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba samoniklih rastlin na kmetijah v občini Logatec</dc:title><dc:creator>Cigale,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šircelj,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Samonikle rastline</dc:subject><dc:subject>kmetije</dc:subject><dc:subject>nabiralništvo</dc:subject><dc:subject>uporaba</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, koliko različnih vrst samoniklih rastlin uporabljajo v kmečkih gospodinjstvih logaške občine. Zanimalo nas je, na kakšen način jih uporabljajo in kakšen pomen jim pripisujejo. Želeli smo ugotoviti, koliko znanja o tej tematiki nosijo občani Logatca in kako to vključujejo v vsakdanje življenje. Delo je bilo zasnovano v obliki anketne raziskave. Z obiskovanjem kmetij in enim telefonskim klicem smo pridobili želene podatke občanov. Ugotovili smo, da anketiranci uporabljajo 57 samoniklih rastlin iz 34 botaničnih družin. Največ ljudi nabira navadni bršljan (Hedera helix). Največjo uporabno vrednot je imela kopriva (Urtica sp.). Anketiranci največkrat uporabljajo samonikle rastline za verske namene, sledi uporaba v zdravilne namene, za prehrano, kozmetiko, za škropiva, gnojila in za zdravljenje živali. Vsi jih nabirajo v okolici doma, redkokdo pa se po določeno rastlino odpravi tudi drugam. Največkrat jih nabirajo zjutraj, po rosi ali čez dan na lokacijah, za katere so prepričani, da so manj onesnažene. Največ znanja o prepoznavanju in uporabi rastlin so pridobili od svojih prednikov. Anketirancem pri prakticiranju nabiralništva največ pomeni sprostitev v naravi.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-18 07:16:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173483</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 264802</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249495811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
