<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uvajanje mladih tolkalcev v orkester</dc:title><dc:creator>Poljanec,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klavžar,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tolkala</dc:subject><dc:subject>orkester</dc:subject><dc:subject>tolkalci</dc:subject><dc:subject>uvajanje</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>godba na pihala</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Orkester je z vidika človeške narave predvsem združba več posameznikov, ki skozi izvajanje glasbenih del sodelujejo, se spoznavajo in uživajo. Od orkestrov v nižji glasbeni šoli, profesionalnih orkestrov na visokem nivoju pa vse do godb na pihala, ki navsezadnje povezujejo mnoge generacije; povsod se kaže podobna skupinska odnosna struktura. Že pri najmlajših orkestrskih glasbenikih, ki se vklju čijo v šolske orkestre v četrtem razredu glasbene šole, igra pomembno motivacijsko vlogo prav interakcija z vrstniki. Starostna skupina od dvanajst do petnajst let, ki običajno sovpada z vključitvijo v šolski orkester, pripisuje pomembno vlogo iskanju prijateljskega stika ter vzpostavitvi lastnega mesta v družbi zunaj družine; seveda pa je za kvalitetno motivacijsko in sproščeno klimo odgovoren tudi vodja orkestra – dirigent. Posledično je uvajanje mladih glasbenikov v orkester za razliko od individualnega pouka po tej plati enostavnejše. V slovenskih izobraževalnih ustanovah deluje dobra mreža šolskih orkestrov – tolkalci so vključeni predvsem v pihalne ter simfonične orkestre. Način uvajanja v orkester se na nižji stopnji močno razlikuje od načina, ki je prisoten v sosednjih državah, saj je le pri nas ter na Hrvaškem vzpostavljeno javno glasbeno šolstvo. Na srednješolski ter kasneje na višji stopnji se načini bolj poenotijo, ponekod z nekoliko bolj orkestrsko usmerjenimi programi ter profesorji kot pri nas. Predvsem uvajanje študentov tolkal v profesionalne orkestre je marsikje veliko bolj razvito, še posebej so razvite tako imenovane orkestrske akademije, ki pa so resda zunajšolski programi, vodeni s strani profesionalnih orkestrov. Mnogi tolkalci se vzporedno z glasbenim izobraževanjem vključujejo tudi v godbe na pihala, ki jih v Sloveniji deluje več kot sto. V družabnem ter spodbudnem okolju pridobivajo orkestrske izkušnje, ki jim koristijo pri morebitnem resnejšem nadaljevanju glasbene poti. Nekateri se po končani nižji ali srednji stopnji glasbene izobrazbe odločijo za druge poklice, v godbah pa kljub temu še vedno sodelujejo, saj so poleg glasbenega ustvarjanja pomembno stičišče mnogih generacij, prostor za izmenjavo izkušenj med profesionalnimi in amaterskimi glasbeniki ter močna povezovalna točka lokalne skupnosti.</dc:description><dc:publisher>L. Poljanec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-17 09:58:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173448</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 78.071.2:780.634:785.11</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246768387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
