<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv števila kotnih projekcij na kvaliteto enofotonske emisijske računalniške tomografske slike</dc:title><dc:creator>Ledinek,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rep,	Sebastijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ležaič,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>SPECT</dc:subject><dc:subject>kotne projekcije</dc:subject><dc:subject>kvaliteta slike</dc:subject><dc:subject>kontrastnost</dc:subject><dc:subject>razmerje kontrast šum</dc:subject><dc:description>Uvod: Število kotnih projekcij ima velik pomen na kvaliteto slike pri preiskavah SPECT. Najpogosteje se uporabljajo 32, 64 in 128 kotnih projekcij, njihova uporaba pa je običajno določena s protokolom posamezne preiskave. Namen: Namen magistrske naloge je bilo ugotoviti, kako število kotnih projekcij vpliva na kvaliteto SPECT/CT slike. Metode dela: Fantom NEMA IEC Body Phantom smo napolnili z izotopom 99mTc in ga osemkrat poslikali z uporabo 32 kotnih projekcij in osemkrat z uporabo 64 kotnih projekcij. Pri vsakem skeniranju smo spreminjali razmerje aktivnosti med ozadjem in sferami. Slike smo obdelali v programu Oasis, z uporabo treh različnih rekonstrukcijskih metod: FBP, IT ter IT z AC. Izmerili smo število impulzov v vseh šestih sferah in nato primerjali kontrastnost ter razmerje kontrast šum med posameznimi metodami in številom kotnih projekcij. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili opisno statistiko in Mann-Whitneyjev U-test v programu SPSS. Rezultati: Rezultati so pokazali, da slike, pridobljene z 64 kotnimi projekcijami, niso statistično značilno boljše glede kontrastnosti in razmerja kontrast šum v primerjavi s slikami pridobljenimi z 32 kotnimi projekcijami, v vseh treh rekonstrukcijskih metodah. Najboljše rezultate so imele slike rekonstruirane s korekcijo atenuacije, sledile so slike z iterativno rekonstrukcijo, najslabše pa so bile slike rekonstruirane z filtrirano povratno projekcijo. Vizualna ocena ni pokazala pomembnih razlik med uporabo 32 in 64 kotnih projekcij, ne glede na rekonstrukcijsko metodo. Vendar pa je subjektivna vizualna ocena nakazovala, da so slike z 64 projekcijami nekoliko boljše. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da se kontrastnost in razmerje kontrast šum povečujeta s povečanjem velikosti sfer in višanjem razmerja med sferami in ozadjem, ne glede na število kotnih projekcij. Najboljše rezultate so dosegale slike rekonstruirane s korekcijo atenuacije, nato iterativna rekonstrukcija, najslabše pa filtrirana povratna projekcija. Čeprav 64 kotnih projekcij statistično ni pomembno izboljšalo kvalitete slike v primerjavi z 32, vizualna ocena nakazuje rahlo prednost. Zaradi krajšega časa slikanja in manjše dozne obremenitve pacienta je uporaba 32 kotnih projekcij primerna za rutinsko diagnostiko, vendar je pomembno, da se število kotnih projekcij prilagodi protokolu in kliničnim potrebam posamezne ustanove</dc:description><dc:publisher>[U. Ledinek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-17 08:50:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173431</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 150437</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249227523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
