Vpliv obžiganja smrekovine na poroznost in sposobnost navzemanja vodeJezovšek, Luka (Avtor) Žigon, Jure (Mentor) Straže, Aleš (Komentor) lespirolizaoglenela površinanavzem vodeporoznostProučevali smo vpliv površinskega obžiganja na poroznost in sposobnost navzemanja tekoče vode v les navadne smreke (Picea abies (L.) Karst), ki sta pomembni lastnosti za lažje ocenjevanje trajnosti in uporabnosti lesa, izpostavljenega požaru, kar je pomembno zlasti v gradbeništvu ter restavratorskih delih. Kose lesa debeline 30 mm smo obžgali v konusnem kalorimetru po standardu ISO 5660-1:2015, s toplotnim tokom 50 kW/m2. Iz obžganih kosov smo izžagali vzorce dimenzij (15 × 15 × 30) mm, katerim smo postopoma odstranjevali obžgan material po plasteh, da smo proučili lastnosti glede na stopnjo obžganosti lesa. Merili smo navzem vode v les na petih vrstah površin: neobžgan les (1), minimalno obžgan les (2), obžgan les (3), osnova ogljene plasti (4), in ogljena plast (5). Povprečni navzem vode je bil najvišji pri vzorcih s popolno ogljeno plastjo (5; 287,6 g/m2), najnižji pa v plast obžganega lesa (3; 125,6 g/m2). Izmerili smo gostoto ter posredno izračunali poroznost materiala, ki smo ga odstranili med pripravo vzorcev. Gostota je padala z višjo stopnjo termične degradacije. Neobžgana smrekovina je imela gostoto 423,82 kg/m3, ogljena plast pa 123,08 kg/m3. V nasprotju s tem je poroznost naraščala s stopnjo obžiganja in je znašala 91,8 % za ogljeno plast ter 71,7 % za neobžgano smrekovino. Stopnja poroznosti je tako naraščala z višanjem stopnje obžganosti, pri čemer se je razlikoval tudi navzem vode v les.[L. Jezovšek]20252025-09-17 07:17:28Diplomsko delo/naloga173384UDK: 674.07VisID: 264659COBISS_ID: 249228803sl