Analiza katastra urbane drevnine v Ljubljani: Ugotavljanje fiziološke in lokacijske primernosti drevesnih vrst za različna rastišča v urbanem okoljuNagode, Matej (Avtor) Nastran, Mojca (Mentor) katasterurbana drevninaurbana drevesaprimernostV raziskavi se ukvarjamo z oceno fiziološke in lokacijske primernosti drevesnih vrst v urbanem prostoru Mestne občine Ljubljana, s ciljem oblikovanja empiričnega modela za podporo odločanju pri zasaditvah urbane drevnine. Osrednji raziskovalni izziv je bil oblikovanje modela, ki vključuje ključne vplive na zdravje meščanov in fiziološke parametre, kot so osončenost, onesnaženost tal, delež zelenih površin in alergenost dreves. Analiza temelji na podatkovni bazi obstoječega katastra urbane drevnine in statistični analizi vzorca 400 dreves. Na podlagi sinteze fizioloških zahtev in vplivov na ljudi so bile izračunane ocene primernosti obstoječih zasaditev ter identificirane optimalnejše drevesne vrste za posamezna območja mesta. Rezultati raziskave, ki je zajela 40423 dreves, so pokazali, da kataster dosega 50,20 % primernost za vsa rastišča in lokacije dreves, od tega najvišjo drevesa rodu Tsuga.. V okviru ocene optimalne drevesne sestave za urbano okolje se kot najprimernejše izkazujejo vrste, ki izkazujejo visoko toleranco na abiotske dejavnike mestnega okolja, kot so zbitost tal, omejen prostor za koreninski sistem, onesnaženost zraka in visoke temperature. Med takšne sodijo javorji (Acer spp.), topoli (Populus spp.), platane (Platanus × hispanica), gabri (Carpinus betulus), divji kostanji (Aesculus hippocastanum), vrbe (Salix spp.), češnje (Prunus spp.), lipe, lipovci (Tilia spp.) in bori (Pinus spp.). Model je izpostavil tudi pomembna odstopanja med trenutnim stanjem in optimalno zastopanostjo nekaterih vrst, kot so breze, jeseni in lipe. Brez je trenutno skoraj osemkrat več, kot bi bilo optimalno glede na razmereF, medtem ko so jeseni zastopani v manjšem številu. Ti razkoraki temeljijo na različnih ekofizioloških lastnostih in lastnostih lokacij zasaditve. S statistično analizo naključno izbranega vzorca 400 dreves smo odkrili povezavo med nastajanjem poškodb na drevesih zaradi bližine infrastrukture. Bližina hiš, večstanovanjskih hiš in blokov se izkazujejo kot pomembni dejavniki za pogostost pojavljanja poškodb na drevesih, kar posledično privede do zmanjšanja njihove vitalnosti. Na podlagi ugotovitev predlagamo dopolnjevanje modela primernosti, ki bi z večanjem števila parametrov bolje upošteval kompleksne interakcije med rastiščnimi dejavniki, fiziološkimi lastnostmi drevesnih vrst ter urbanimi prostorskimi omejitvami.[M. Nagode]20252025-09-15 08:15:03Magistrsko delo/naloga173243UDK: 630*91:630*27(043.2)=163.6VisID: 264411COBISS_ID: 249068547sl