<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava pacientov z alkoholno demenco</dc:title><dc:creator>Kolar,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>upad kognitivnih sposobnosti</dc:subject><dc:subject>zloraba alkohola</dc:subject><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Demenca je klinični sindrom, za katerega je značilno progresivno poslabšanje kognitivnih sposobnosti in sposobnosti samostojnega življenja ter delovanja. Vpliva na spomin, mišljenje, vedenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih ter prostočasnih aktivnosti. Pozorni moramo biti na prve znake in simptome, ki jih delimo na kognitivne simptome, motnje pozornosti in koncentracije ter druge simptome. Poznamo več vrst demenc, najpogostejše pa so Alzheimerjeva bolezen, vaskularna demenca, demenca z Lewyjevimi telesci, frontotemporalna in mešana demenca. Demenca lahko nastane zaradi različnih faktorjev – tudi alkohola, kar pa imenujemo alkoholna demenca ali Wernicke-Korsakoff sindrom, za katerega je značilna huda zloraba alkohola in pomanjkanje vitamina B1 ali tiamina. Pri prekomernem uživanju alkohola je značilno celostno zmanjšanje intelektualnega delovanja, kognitivnih sposobnosti in spomina. Namen: Namen diplomskega dela bo pojasniti, kako pretirana uporaba alkohola vpliva na razvoj demence pri starejših odraslih. Osredotočili se bomo na preprečevanje nastanka alkoholne demence in vlogo medicinskih sester pri pacientih, kjer se je razvila alkoholna demenca. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature v slovenskem ter angleškem jeziku. Literatura je bila pridobljena preko EBSCO host v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL Ultimate. Rezultati: V obravnavi pacientov z alkoholno demenco ter njihovih svojcev je najpomembnejši ukrep alkoholna abstinenca, saj preprečuje širjenje nevronskih poškodb in posledično razvoj alkoholne demence. Čeprav je pojavnost alkoholne demence relativno nizka, predstavlja obravnava teh pacientov velik izziv, saj so v začetnih stopnjah bolezni pogosto spregledani, napačno diagnosticirani in posledično neustrezno zdravljeni. Razprava in zaključek: Medicinske sestre pri obravnavi oseb z alkoholno demenco potrebujejo izobraževanje, pridobivanje kliničnih izkušenj in kompetenc, podporo vodstva ter empatijo do pacientov. Pozorni moramo biti na nevropsihiatrične simptome in sindrom izčrpanosti. Ugotovili smo, da za veliko število pacientov skrbijo svojci, naloga medicinskih sester pa je nudenje pomoči in podpore. V obravnavi pacientov z alkoholno demenco je potreben strukturiran multidisciplinarni rehabilitacijski program in posebna pazljivost pri obravnavi pacientov zaradi stigmatizacije pacientov v zdravstvenih zavodih.</dc:description><dc:publisher>[L. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-14 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173220</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 149861</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248874243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
