<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Med kolonialno preteklostjo in sodobnimi migracijami: rasizem v Evropi</dc:title><dc:creator>Jan,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavratnik,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>postkolonializem</dc:subject><dc:subject>rasizem</dc:subject><dc:subject>migracijske politike</dc:subject><dc:subject>Evropa</dc:subject><dc:subject>biopolitika</dc:subject><dc:description>Kljub dolgi zgodovini človeške mobilnosti in vpetosti sodobnih migracij v globalne tokove pretoka ljudi, dobrin, informacij in kapitala, so te, zlasti v političnem in medijskem diskurzu, pogosto predstavljene kot izredne ter krizne. Cilj magistrske naloge je raziskati, kako postkolonialna teorija v prepletu s konceptom rasizma omogoča razumevanje takega odnosa do migracij. Raziskava temelji na konceptualno-zgodovinski analizi ključnih teoretičnih prispevkov na presečišču postkolonialne teorije in foucaultovske analize oblasti; v metodološkem okviru, ki združuje zgodovinsko-sociološko interpretacijo in kritično refleksijo. Naloga izhaja iz predpostavke, da so v sodobnih evropskih družbah vzpostavljene na rasizmu temelječe družbene hierarhije, ki so globoko zasidrane v družbenih strukturah, med drugim tudi migracijskih politikah. Analiza pokaže, da imata rasizem in z njim povezana logika izključevanja svoje korenine že v antiki, v kolonialni dobi pa sta se radikalno utrdila in institucionalizirala. Ohranila sta se tudi po koncu kolonialne nadvlade in se kot stalnica evropskega imaginarija vpisala v sodobne institucije, diskurze in oblastne mehanizme. Pri tem se rasizem v sodobnosti ne izraža več v bioloških kategorijah, temveč skozi kulturne razlike in neoliberalne logike koristnosti. Migracijske politike, ki so primer institucionalizirane artikulacije te logike ter hkrati izraz necropolitične racionalnosti, določajo, kdo ima pravico do življenja, varnosti in prihodnosti ter kdo ostaja izključen. Evropski prostor se tako vse manj gradi na univerzalnih vrednotah kot so svoboda, enakost in solidarnost, ter vse bolj na obrambnih praksah, strahu pred Drugim in poudarjanju razlik.</dc:description><dc:publisher>A. Jan</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-14 07:30:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173219</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.15:323.12(4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179990</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 251246595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
