<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza različic proteinov v procesu popravljanja neujemanja DNA z dvohibridnim sistemom kvasovke</dc:title><dc:creator>Kojić,	Lia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čremožnik Zupančič,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Lynchev sindrom</dc:subject><dc:subject>MLH1</dc:subject><dc:subject>PMS2</dc:subject><dc:subject>Y2H</dc:subject><dc:description>Lynchev sindrom je avtosomno dominantno dedovan  sindrom, pri katerem imajo bolniki predispozicijo za razvoj rakavih obolenj. Okvarjeni so namreč geni, ki sodelujejo v procesu popravljanja neujemanja DNA (MMR). Med najpogosteje 
okvarjenimi je gen MLH1. Mutacije v tem genu pogosto vodijo v nezmožnost interakcije s proteinom PMS2, zato je beleženje patogenih različic genov za MMR ključno za diagnosticiranje Lynchevega sindroma. Ena od glavnih in vivo metod za 
preučevanje interakcij protein-protein je dvohibridni sistem kvasovke (Y2H), ki je hkrati osrednja metoda našega magistrskega dela. Y2H deluje na principu spojitve preiskovanih proteinov z domenama transkripcijskega faktorja, sklenitev katerih, v primeru interakcije preiskovanih proteinov, aktivira poročevalski sistem. Cilj naloge je bil pripraviti knjižnico alelov za protein MLH1, ki bi potencialno lahko vodile v razvoj Lynchevega sindroma. V primeru, da z Y2H pokažemo interakcijo med preiskovanima 
proteinoma, mutacija najverjetneje ni patogena. V ta namen smo z metodo PCR pomnožili pet fragmentov, ki so skupaj nosili zapis za šest degeneriranih kodonov. Ustvarjeno knjižnico naključnih različic smo vnesli v celice kvasovke Saccharomyces cerevisiae. Uspešnost sestavljanja knjižnice smo preverili s sekvenciranjem po Sangerju. Ugotovili smo, da je in vitro združevanje fragmentov z metodo PCR bolj 
učinkovito kot njihovo sestavljanje in vivo z rekombinacijskim sistemom kvasovke. Metodo Y2H smo nato izvedli v večjem volumnu in pomnožene variabilne dele v 
zaporedju plazmidov sekvencirali z metodo sekvenciranja amplikonov. Z bioinformatsko analizo rezultatov smo pokazali učinkovitost selektivnih gojišč za Y2H, vendar relativno nizko pokritost knjižnice v primerjavi s teoretično velikostjo. Ugotovili smo, da ja večina patogenih mutacij na mestih kodonov 636 in 661, ki se nahajata bolj proti notranjosti proteina MLH1.</dc:description><dc:publisher>[L. Kojić]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-14 07:16:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173215</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.61:616-006(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 264311</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248876547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
