<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv prostorsko spreminjajočih materialnih lastnosti plasti za difuzijo plinov na učinkovitost delovanja gorivnih celic</dc:title><dc:creator>Arlič,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kravos,	Andraž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Katrašnik,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gorivne celice</dc:subject><dc:subject>protonsko izmenjevalna membrana</dc:subject><dc:subject>difuzija plinov</dc:subject><dc:subject>numerična analiza</dc:subject><dc:subject>materialne lastnosti</dc:subject><dc:subject>dinamika kapljevite vode</dc:subject><dc:description>Prostorsko in časovno razločeno modeliranje nizkotemperaturnih gorivnih celic s protonsko izmenjevalno membrano je pomembno za optimizacijo učinkovitosti posameznih komponent, zagotavljanje njihove trajnosti, upravljanje z vsebnostjo in dinamiko kapljevite vode ter preprečevanje pregrevanja, kar povečuje učinkovitost in zanesljivost sistemov, v katere so implementirane.

V sklopu zaključne naloge je analiziran podani 1D+1D fizikalno-kemijsko konsistenten model zmogljivosti gorivne celice. Na podlagi pridobljenega znanja je predlagan ustrezen numerični pristop in izvedena inovativna nadgradnja, ki uvaja dodatno segmentacijo plasti za difuzijo plinov v smeri prečno na kanale za dovod reaktantov in odvod produktov. Tako razviti model je sklopljen z obstoječim modelom zmogljivosti gorivne celice ter razširjen s poljubno spremenljivimi profili materialnih lastnosti omenjenih segmentacijskih plasti, s poudarkom na poroznosti, zavitosti in kotu omočenja. To izvedemo z razširitvijo prostorske diskretizacije in pripadajočega linearnega sistema, z generiranjem linearnih, eksponentnih in logaritmičnih profilov med robnima vrednostma ter z izračunom efektivnih difuzijskih koeficientov po segmentih. Prednost pristopa je večja prostorska ločljivost znotraj GDL ob ohranjeni konzervativnosti metode končnih volumnov in primerljivi računski zahtevnosti glede na izvirni 1D+1D model. Rezultati kažejo izrazitejše spremembe koncentracij plinskih reaktantov pri profilih poroznosti, medtem ko profili kota omočenja pomembneje vplivajo na porazdelitev vsebnosti kapljevite vode.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-13 08:31:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173154</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.352.6:533.15:539.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 276327</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 261801731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
