<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv reprezentiranja matematičnih vzorcev na učenčevo uspešnost v 1. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Kuhelj,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>vzorec</dc:subject><dc:subject>reprezentacija</dc:subject><dc:subject>gradnik vzorca</dc:subject><dc:subject>učenci 1. razreda</dc:subject><dc:subject>nadaljevanje vzorca</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava vpliv reprezentiranja matematičnih vzorcev na učenčevo uspešnost v 1. razredu osnovne šole.
V teoretičnem delu predstavljamo pojem vzorec z matematičnega vidika. Vzorce je mogoče najti povsod okoli nas v različnih pojavnih oblikah. V ospredju so trije mogoči načini prikazovanja vzorcev, najprimernejši za predšolske otroke konkretni material in pozneje v šolanju grafične in simbolne reprezentacije. V navezavi na to se naloga osredotoča na tri raziskave s tega področja. Prva je raziskovala nadaljevanje petih vzorcev v petih različnih reprezentacijah, druga se je osredotočala na rastoči in padajoči vzorec, tretja pa je ugotavljala, kako se je znanje o vzorcih skozi čas spreminjalo, katera znanja o vzorcih imajo predšolski otroci in kako razlaga vpliva na ta razvoj. Teoretični del poudarja, da Kurikulum za vrtce (1999) zelo skopo zajema področje vzorcev, medtem ko sta v Učnem načrtu za matematiko v osnovni šoli (2011) zapisana dva cilja.
V empiričnem delu smo ugotavljali, kateri vzorci glede na kompleksnost gradnika učencem povzročajo težave ter kako vrsta reprezentacije, torej konkretna, grafična ali simbolna, vpliva na uspešnost nadaljevanja vzorca. Hkrati so v ospredju tudi najpogostejše napake, ki jih v nadaljevanju naredijo učenci. Učencem, vključenim v vzorec, je bilo najlažje nadaljevati vzorec z gradnikom AABBAABB, najtežje pa vzorec z gradnikom AAABAAAB. Izkazalo se je, da je dolžina gradnika bistveno vplivala na uspešnost nadaljevanja, večje število različnih elementov pa učencem ni predstavljalo dodatne otežitve. Učenci so bili najuspešnejši pri nadaljevanju vzorcev, ki so bili predstavljeni s konkretno reprezentacijo in najmanj uspešni z grafično reprezentacijo. Najpogostejše napake učencev so se kazale v nedokončanih ali izpuščenih gradnikih ter neustreznem prepoznavanju elementov posameznih gradnikov.</dc:description><dc:publisher>K. Kuhelj</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-13 08:30:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173138</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 189679</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250062083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
