Dolgoročni vpliv prebolelosti bolezni Covid-19 na kognitivni upad v populaciji starejših v SlovenijiOgrin, Ajda (Avtor) Marušič, Uroš (Mentor) Kognitivna znanostDemencacovid-19kognitivni upaddemencaelektroencefalografijaglavna alfa frekvencaKognitivni upad je zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, kot so zaznavna in miselna hitrost, računanje, delovni spomin ter shranjevanje in priklic novih informacij. Počasen kognitivni upad je normalen proces staranja, nenaden upad pa je običajno znak bolezenskih procesov, kot je na primer demenca. Vse od začetka pandemije covida-19 se v znanstveni literaturi pojavljajo poročila o povezavi med prebolelostjo covida-19 in dolgotrajnim kognitivnim upadom. Raziskave na tem področju, predvsem v starejši populaciji, bi lahko pomagale osvetliti morebitni vpliv prebolelosti covida-19 na naraščajoče število primerov demence. Namen te magistrske naloge je bil preveriti vpliv samoporočane prebolelosti covida-19 na kognitivne sposobnosti pri populaciji starejših v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 369 starejših odraslih, starih od 60 do 99 let, od katerih je bilo 71 % žensk. Covid-19 je prebolelo 121 udeležencev (33 %), pri čemer je večina poročala o blagem do zmernem poteku bolezni. Kognitivne sposobnosti smo ocenili z uporabo štirih psihometričnih testov, in sicer montrealske lestvice spoznavnih sposobnosti (MoCA), lestvice za oceno kognitivnih sposobnosti bolnikov z AD (ADAS-cog), fototesta in eurotesta. Poleg tega smo za vsakega udeleženca posneli 8-minutni mirovni elektroencefalogram (EEG) in določili glavno alfa frekvenco (PAF), ki se v literaturi pojavlja kot robusten biomarker kognitivnih sposobnosti. Za oceno vpliva prebolelosti covida-19 na metrike kognitivnih sposobnosti, ob upoštevanju sociodemografskih dejavnikov, smo uporabili hierarhično multiplo regresijo. Rezultati so pokazali, da samoporočana prebolelost covida-19 ni bila pomemben napovednik kognitivnih sposobnosti, ocenjenih s psihometrični testi ali PAF. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, da prebolelost covida-19, ki ima blag do zmeren potek, nima večjega negativnega vpliva na kognitivne sposobnosti pri starejših. Razlike med to raziskavo in preteklimi ugotovitvami lahko deloma pripišemo večjemu deležu oseb z blagim do zmernim potekom bolezni v našem vzorcu, subjektivni naravi ocenjevanja prebolelosti in resnosti bolezni ter dejstvu, da so uporabljeni psihometrični testi bolj občutljivi za spremembe, značilne za demenco, in morda ne zaznajo vseh sprememb, povezanih s covidom-19. Menimo, da naša raziskava prispeva k bolj realistični oceni vpliva covida-19 na kognitivne sposobnosti pri starejših, predvsem v kontekstu sprememb, ki jih vidimo pri demenci. Po naših podatkih gre tudi za prvo raziskavo na slovenski populaciji, ki na tako obsežnem vzorcu preučuje vpliv prebolelosti covida-19 na kognitivne sposobnosti starejših.A. Ogrin20252025-09-13 08:30:11Magistrsko delo/naloga173133UDK: 616.892.3(043.2)VisID: 189675COBISS_ID: 250043139sl