<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava metod za spremljanje populacijskih gostot vrst velikih rastlinojedih parkljarjev</dc:title><dc:creator>Bavčer,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bordjan,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>parkljarji</dc:subject><dc:subject>metode za ocenjevanje številčnosti/gostote</dc:subject><dc:subject>štetje kupčkov iztrebkov</dc:subject><dc:subject>fotopasti</dc:subject><dc:subject>starost ob odvzemu</dc:subject><dc:subject>brezpilotna zračna plovila</dc:subject><dc:subject>infrardeča toplota</dc:subject><dc:description>Na območju Menišije (107 km²) smo primerjali štiri metode za namene ocenjevanja številčnosti in gostote jelenjadi in srnjadi. Metodo štetja kupčkov iztrebkov s predhodnim čiščenjem smo izvajali na 100 ploskvah s površino 400 m². Pred zimo smo ploskve očistili in iztrebke, ki so se nakopičili, smo prešteli pomladi, ko je skopnel sneg, tik pred vznikom vegetacije. Na istih ploskvah smo gostote ocenjevali s fotopastmi. Rekonstrukcijo gostote, temelječe na osnovi odvzema, smo omejili na kvadrante v raziskovalnem območju in vključili podatke o odvzemu obeh ciljnih vrst. Štetje s termalno kamero na dronu smo izvedli na 40 linijskih transektih, dolgih od 1 do 1,2 km. S pomočjo vseh metod smo ocenili gostoto, njene intervale zaupanja in stroške izvedbe ter opisali logistične zahteve. Za jelenjad s štetjem kupčkov iztrebkov je bila ugotovljena ocena gostote 5,22 osebkov/km², fotopasti 8,74, povratni izračun 8,76, in dron od 15,4 do 25,4 (različne izpeljanke). Širine intervalov zaupanja se med metodami razlikujejo, dokaj velike so pri oceni z dronom. Izračunali smo, kako intenzivno vzorčenje bi morali izvesti za vsako metodo, da bi relativne točnosti bile enake tistim pri referenčni, tj. najtočnejši metodi. Dano korekcijo smo uporabili za popravek ocen stroškov vseh metod. Ob upoštevanju korekcije bi skupni stroški za rekonstrukcijo na osnovi odvzema namreč znašali 0 €, pri štetju kupčkov 5.815 €, fotopasteh 28.215 €, in dronu 9.875 €. Pri srnjadi smo ugotovili naslednje gostote: štetje kupčkov 1,51, fotopasti 1,17 in odvzem 4,69 osebkov/km², verjetno pa nobena ne poda povsem točne ocene. Po korekciji za aktivnost in rabo gozda pri srnjadi bi bila ocena fotopasti podobna oceni na osnovi odvzema. Za jelenjad so rezultati metod zelo podobni, izvzemši drona; štetje iztrebkov gostoto nekoliko podcenjuje, vendar je metoda enostavna in dokaj finančno ugodna. Domnevamo, da fotopasti nudijo najbolj točne rezultate, vendar visoki stroški »ročnih« pregledov posnetkov in izredno zahtevne analize močno omejujejo njeno uporabnost, kar pa se bo v bližnji prihodnosti z avtomatizacijo spremenilo. Dron je zagotovil najvišje ocene gostot, vendar z zelo širokimi intervali zaupanja. Za vpogled v okvirne gostote je daleč najboljša metoda povratnega izračuna, ki je finančno izredno ugodna, vendar brez vpogleda v zanesljivost. Med drugim je metoda občutljiva tudi na hitre spremembe populacije, saj zaradi časovnega zamika naj ne bi odražala trenutnega stanja. Zna tudi podceniti gostoto, ker vsa smrtnost ni zabeležena.</dc:description><dc:publisher>[M. Bavčer]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-13 08:16:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173127</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*14:630*15(497.4Menišija)(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 264013</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249139715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
