<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv poudarjenosti socialnih funkcij in drevesne sestave gozda na donose trosnjakov izbranih vrst gliv na območju južnega Pohorja</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikorizne glive</dc:subject><dc:subject>gozdne funkcije</dc:subject><dc:subject>drevesna sestava</dc:subject><dc:subject>donos trosnjakov</dc:subject><dc:subject>južno Pohorje</dc:subject><dc:description>Raziskava obravnava vpliv poudarjenosti rekreacijske funkcije in drevesne sestave
gozda na donose trosnjakov treh tržno zanimivih mikoriznih gliv poletnega gobana
(Boletus reticulatus), jesenskega gobana (Boletus edulis) in navadne lisičke
(Cantharellus cibarius). Raziskava je bila izvedena na območju Južnega Pohorja, kjer
je bilo postavljenih 42 raziskovalnih ploskev v gozdovih z različno poudarjenostjo
rekreacijske funkcije in različnimi prevladujočimi drevesnimi vrstami (bukev, smreka,
rdeči bor). V rastni sezoni 2024 je bilo sistematično beleženo število nabranih
trosnjakov, iz česar so bili izračunani masni in vrednostni donosi, slednji ovrednoteni z
upoštevanjem aktualnih tržnih cen. Analiziran je bil tudi vpliv padavin in luninega cikla. Skupni povprečni masni donos je znašal 29,0 kg/ha, vrednostni pa 469 €/ha. Rezultati raziskave niso pokazali statistično značilnega vpliva rekreacije na donose gliv, so se pa nakazali trendi, da poletni in jesenski goban slabše uspevata na območjih s poudarjeno rekreacijsko funkcijo, medtem ko se je navadna lisička pogosteje pojavljala prav tam. Donosi so se razlikovali tudi glede na drevesno sestavo. Jesenskemu gobanu so najbolj ustrezali smrekovi sestoji, poletnemu gobanu in lisički pa bukovi in sestoji rdečega bora, vendar tega nismo uspeli statistično potrditi. Vpliv padavin se je izkazal kot pomemben pri navadni lisički, medtem ko je polna luna statistično značilno vplivala na donos jesenskega gobana. Ugotovitve prispevajo k razumevanju vpliva socialnih in naravnih dejavnikov na rast mikoriznih gliv in poudarjajo njihov ekonomski potencial kot
postranski gozdni proizvod v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.</dc:description><dc:publisher>[F. Mlakar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-13 08:16:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173125</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*17:630*90(497.412)(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 264011</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249133571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
