<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Temeljna terminologija in stalne besedne zveze v pravni besedilni vrsti ustava</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gruntar Jermol,	Ada	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: ustava</dc:subject><dc:subject>pravno prevajanje</dc:subject><dc:subject>pravni jezik</dc:subject><dc:subject>terminologija</dc:subject><dc:subject>kolokacije</dc:subject><dc:subject>prevodne strategije</dc:subject><dc:subject>potujitvena prevodna strategija</dc:subject><dc:subject>podomačitvena prevodna strategija</dc:subject><dc:description>Izvleček:
Temeljna terminologija in stalne besedne zveze v pravni besedilni vrsti ustava
Prevajanje ustave, najvišjega pravnega akta države, predstavlja poseben izziv. Ta izziv izvira iz potrebe po natančnem prenosu specifične pravne terminologije in stalnih besednih zvez – tako imenovanih termioloških kolokacij. V pričujočem magistrskem delu smo se posvetili analizi ključnih pravnih terminov in izbranih kolokacij iz slovenskega, hrvaškega, italijanskega in poljskega ustavnega besedila ter njihovemu prenosu v nemški jezik. Ker gre pri ustavnih besedilih za visoko formalizirane in pravno zavezujoče dokumente, je ključno razumeti, kako različni prevodni pristopi vplivajo na jasnost, pravno veljavnost in funkcionalno ustreznost prevedenih besedil. Izbrana tema je aktualna in relevantna, saj ustave predstavljajo pomembno stično točko med jezikom, pravom in kulturnim ozadjem posameznih držav. V teoretičnem delu smo zato podrobno predstavili razvoj pojma ustave, ključne značilnosti pravnega jezika, značilnosti prevajanja terminologije, problem ekvivalence in prevodne strategije, ter izpostavili posebnosti prevajanja pravnih besedil in kolokacij. V empiričnem delu je bila izvedena primerjalna analiza prevodnih strategij, uporabljenih pri prevodih institucionalne terminologije in ustaljenih pravnih besednih zvez. Osredotočili smo se predvsem na vprašanje, ali pri prevajanju prevladujejo potujitvene strategije, kot sta kalkiranje in neprevod, ali podomačitvene strategije, kot sta funkcionalna ekvivalenca in parafraza. Rezultati analize jasno kažejo, da prevajalci pri prenosu terminološko zahtevnih in kulturnospecifičnih izrazov v večini primerov uporabljajo potujitvene strategije. To potrjuje izjemno pomembnost doslednega ohranjanja izvirnega pravnega pomena. Magistrsko delo je tako prispevek k poglobljenemu razumevanju vpliva prevajalskih odločitev na ustrezen prenos specifične pravne terminologije v ciljni jezik, hkrati pa neke vrste potrditev pomembnosti in nujnosti nadaljnjega raziskovanja in izboljševanja prevajalskih praks na področju pravnih besedil.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-13 07:16:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173096</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 591380</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249606915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
