<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza lepilnega spoja v bukovem lesu</dc:title><dc:creator>Likeb,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skalar,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pondelak,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bukovina</dc:subject><dc:subject>poliuretansko lepilo</dc:subject><dc:subject>lepilni spoj</dc:subject><dc:subject>penetracija</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:description>Les je porozen in anizotropen material z raznoliko naravno anatomijo. Pri iglavcih so glavni strukturni elementi vzdolžne traheide, medtem ko pri listavcih, kot je bukev, to vključuje žilne elemente in vzdolžna vlakna. Lumen teh celic je običajno dovolj velik, da omogoča penetracijo tekočega lepila, kar je bistvenega pomena za oblikovanje močnih in trajnih spojev. Kljub temu so lepilni spoji pogosto obravnavani kot najšibkejši del sestavljenih lesenih konstrukcij, saj imajo ključno vlogo pri prenosu obremenitev preko lepilnega vmesnika. To poudarja potrebo po poglobljenem razumevanju učinkovitosti in obnašanja lepil v lesnih sistemih.
V tej študiji je bil uporabljen bukov les z dvema različnima orientacijama rastnih vlaken/letnic (radialno in tangencialno). Vzorci so bili lepljeni z dvema vrstama lepil: poliuretanskim lepilom (PUR) in ribjim klejem (RK). Vsi vzorci so bili pripravljeni v skladu s standardom EN 302-1 in izpostavljeni naravnemu staranju tri mesece na prostem v Lizboni.
Preiskava je bila osredotočena na oceno globine in razporeditve penetracije lepila v plošče z različnimi kombinacijami orientacije letnic. Poleg tega so bili analizirani vplivi dolžine izpostavljenosti zunanjim pogojem na mehanske, fizikalne in kemijske spremembe lesa, lepila in lepilnih spojev. Ker vzorcev, lepljenih z RK, zaradi visoke topnosti v vodi nismo mogli analizirati, ta raziskava temelji na študiji sistema bukev-PUR-bukev.
Pri raziskavi je bil uporabljen širok nabor analitskih tehnik, vključno s testom strižne trdnosti, vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), sklopljeno z energijsko disperzijsko spektroskopijo (EDS), rentgensko difrakcijo (XRD), epi-fluorescenčno mikroskopijo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR, μFTIR), ramansko spektroskopijo in mikroračunalniško tomografijo (μCT). Študija je prav tako ovrednotila natančnost in zanesljivost teh metod pri karakterizaciji obravnavanih sistemov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 08:40:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172998</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25323</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 257132035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
