Pregled diagnostičnih referenčnih ravni v mamografiji: sistematični pregled literatureBlaško, Maruša (Avtor) Rihter, Veronika (Avtor) Alukić, Erna (Mentor) Mekiš, Nejc (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijamamografijadiagnostične referenčne ravnioptimizacija dozepovprečna žlezna dozaUvod: Mamografija je osnovna slikovna preiskava za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb v dojkah, ki pomembno prispeva k zmanjšanju umrljivosti zaradi raka dojk. Ker temelji na uporabi ionizirajočega sevanja, je ključno zagotoviti optimalno razmerje med kakovostjo mamogramov in čim nižjo prejeto dozo sevanja. Pri tem imajo pomembno vlogo diagnostične referenčne ravni, ki služijo kot orodje za optimizacijo doz. Namen: Namen diplomske naloge je s sistematičnim pregledom literature predstaviti diagnostične referenčne ravni v mamografiji v Sloveniji in drugod po svetu ter raziskati, ali in zakaj se te vrednosti med državami razlikujejo. Poseben poudarek je na postopkih določanja diagnostičnih referenčnih ravni in dejavnikih, ki vplivajo na njihove vrednosti. Metode dela: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v skladu s smernicami PRISMA. Diagnostične referenčne ravni v mamografiji smo predstavili z deskriptivno metodo. Ustrezno literaturo za sistematični pregled smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in IOP Science, pri čemer smo uporabili iskalna niza v angleškem jeziku. V analizo smo vključili strokovne članke, ki so bili v celoti prosto dostopni, napisani v angleškem jeziku ter objavljeni v zadnjih petnajstih letih. Rezultati: V diplomsko nalogo smo vključili 12 najprimernejših študij, izvedenih v različnih državah sveta. Večina raziskav temelji na retrospektivni analizi podatkov, tri pa so presečne študije. Raziskave so pokazale, da na prejete doze pri mamografskih preiskavah pomembno vplivajo dejavniki, kot so debelina dojke ob kompresiji, uporabljena tehnologija in ekspozicijski parametri. Na podlagi analize povprečnih žleznih doz so v posameznih raziskavah predlagali nove smernice za diagnostične referenčne ravni v mamografiji. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da se vrednosti diagnostičnih referenčnih ravni v mamografiji med državami razlikujejo zaradi različnih protokolov slikanja, lastnosti preiskovane populacije in uporabe različne tehnologije. Za določanje referenčnih vrednosti je bistvena uporaba podatkov iz kliničnih slik, saj fantomi ne omogočajo natančne ocene žlezne doze, ki jo prejmejo dojke. Ključni dejavnik, ki najbolj vpliva na povprečno žlezno dozo je debelina dojke ob kompresiji. Na dozo pomembno vplivata tudi vrsta projekcij (višje doze pri mediolateralni poševni projekciji) in uporabljena tehnologija (digitalni detektorji omogočajo nižje odmerke). Standardizacija razponov debelin dojk in upoštevanje uporabljene tehnologije bi omogočila lažjo in zanesljivejšo primerjavo diagnostičnih referenčnih ravni med državami.[M. Blaško : V. Rihter]20252025-09-12 07:46:19Diplomsko delo/naloga172959UDK: 616-07VisID: 149516COBISS_ID: 248693507sl