Mehanizmi delovanja bioloških zdravil pri kronični vnetni črevesni bolezniJovan, Živa (Avtor) Narat, Mojca (Mentor) kronična vnetna črevesna bolezenCrohnova bolezenulcerozni kolitisbiološka zdravilamonoklonska protitelesaimunski mehanizmiNamen diplomskega dela je bil raziskati mehanizme delovanja bioloških zdravil pri kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB), med katere spadata Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. V tej nalogi sem naredila tudi primerjavo učinkovitosti na potek zdravljenja ter vključila primerjavo učinkovitosti glede na predhodna zdravljenja z biološkimi zdravili. Med biološka zdravila, namenjena zdravljenju KVČB, spadajo zaviralci TNF-α (infliximab, adalimumab, certolizumab pegol), zaviralci integrina α4β7 (vedolizumab) in zaviralci interlevkinov IL12, IL23 (ustekinzmab, risankizumab). Ta zdravila tarčno ciljajo molekule, ki povzročajo patološko stanje bolnika, kot so kronična vnetja črevesne stene, ulceracije in strikture črevesnega lumna. Mehanizmi delovanja bioloških zdravil vključujejo nevtralizacijo provnetnih citokinov, povratno signalizacijo prek transmembranskih oblik tarčnih molekul, induciranje apoptoze celic T, preprečevanje migracije imunskih celic v črevesno sluznico ter modulacijo ravnovesja med pro- in protivnetnimi imunskimi potmi. Uporabila sem pregled in analizo znanstvene literature ter mrežno meta-analizo naključnih kliničnih študij. Rezultati pri biološko naivnih bolnikih so pokazali, da je bila najučinkovitejša kombinacija infliximaba z azatioprinom, z 88 % verjetnostjo indukcije klinične remisije. Pri predhodno zdravljenih bolnikih pa so najučinkovitejše delovali ustekinumab, adalimumab in zaviralci IL-23. Vzdrževanje klinične remisije je bilo uspešno z vsemi trenutno dostopnimi biološkimi zdravili, brez pomembnih razlik v varnostnem profilu. Poznavanje mehanizmov delovanja in imunoloških tarč omogoča boljšo izbiro terapije ter podpira personaliziran pristop pri zdravljenju KVČB.20252025-09-12 07:19:00Diplomsko delo/naloga172924VisID: 263663COBISS_ID: 249005827sl