Podoba narave in ljubezen v ciklu »Pesni dekličje ljubezni« pesnice Mire MokriškeBaša, Lucija (Avtor) Bjelčevič, Aleksander (Mentor) Širca, Alen Albin (Mentor) slovenska književnostslovenska poezijaMira MokriškanaravaljubezenDiplomska naloga obravnava lirski cikel »Pesni dekličje ljubezni« izpod peresa Anice Žemlja (Mire Mokriške), katere 150. obletnico rojstva obeležujemo letos. Glavni temi 32-ih pesmi sta narava in srečna ljubezen, ki v medsebojni prepletenosti nakazujeta na veliko naklonjenost pesnice do narave, preko katere spoznava svojo notranjo resničnost. Pogosti elementi narave, ki po metaforizaciji pridobijo eksistencialno pomembne lastnosti, so nebesna telesa, deli dneva, letni časi, potok, gozd in cvetlice. Z njimi izpoveduje svojo srečo, hrepenenje po ljubljenem, svojo krhkost in močna čustva, dvom in zvestobo. Prav slednja z izpolnjeno ljubeznijo tvori razlikovalno lastnost z Josipom Murnom in Vido Jerajevo, katerima se hrepenenje po ljubezenskem idealu ni uresničilo. Sinteza interpretacij in primerjava s sodobnikoma je pokazala, da vsi trije uporabljajo podobne (novo)romantične in impresionistične motive ter oblikovne postopke, kar samoimenovano zapuščeno Mokriško uvršča med kolege po peresu. Po primerjavi s Simonom Jenkom je bilo ugotovljeno, da je pesnica prevzela tradicionalno vzporejanje narave z duševnim svetom, vendar ne v odtujenosti poznega Jenka, ampak na svojstven način. Narava ji predstavlja sakralni eksterier, ki jo spodbuja k razmisleku o sakralnosti lastnega interierja, oba pa v ciklu »Pesni dekličje ljubezni« ostajata celovita, krasna, spokojna in sončna.[L. Baša]20252025-09-12 07:18:02Diplomsko delo/naloga172905UDK: 821.163.6-1.09Mokriška M.VisID: 591182COBISS_ID: 260148995sl