Dejavniki, ki vplivajo na pravno-formalno ureditev in možnosti uresničevanja pravice do abortusa v Sloveniji in na HrvaškemGrazer, Neža (Avtor) Antić Gaber, Milica (Mentor) abortusreproduktivne praviceSlovenijaHrvaškaugovor vestiJugoslavija je leta 1974 postala prva država, ki je ustavno zaščitila pravico do abortusa. Po osamosvojitvah pa sta se kljub skupni socialistični dediščini Slovenija in Hrvaška, kar zadeva 55. člen ustave, razvijali drugače. Zadnja leta smo priča obdobju, ko nosečnice s Hrvaške potujejo v Slovenijo, da opravijo umetno prekinitev nosečnosti. V veliki meri je to ena izmed posledic množičnega sklicevanja zdravnikov in medicinskega osebja na pravico ugovora vesti na Hrvaškem, kjer je pojav posebej razširjen. Na pravno-formalni položaj in dejansko uresničevanje pravice do abortusa poleg ugovora vesti vplivajo tudi rekatolizacijske težnje Rimskokatoliške cerkve in z njo povezanih konservativnih skupin. Kot pomembna protiutež regresivnim težnjam pa se dokazujejo civilne skupine in nevladne organizacije, ki se z različnimi strategijami borijo za dostopnost varnega abortusa na zahtevo za vse nosečnice.[N. Grazer]20252025-09-12 07:17:11Diplomsko delo/naloga172889UDK: 305:618.39(497.4/.5)(043.2)VisID: 591175COBISS_ID: 279676419sl