<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Modeliranje nihanja moči in odziv distančne zaščite v okolju OpenModelica</dc:title><dc:creator>BRATKOVIČ,	SHAM	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pantoš,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogovič,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Stabilnost elektroenergetskega sistema</dc:subject><dc:subject>nihanja moči</dc:subject><dc:subject>distančna zaščita</dc:subject><dc:subject>blokada distančne zaščite med nihanjem moči (PSB)</dc:subject><dc:subject>OpenModelica</dc:subject><dc:subject>OpenIPSL</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava delovanje in zanesljivost distančne zaščite prenosnega voda med dinamičnimi pojavi v elektroenergetskem sistemu s poudarkom na blokadi zaščite med nihanjem moči. Analizirana je problematika napačnih izklopov distančnih relejev med stabilnimi nihanji in potreba po zanesljivem izklopu ob izgubi sinhronizma. Namen naloge je v odprtokodnem okolju razviti simulacijski model, ki bo dokazal prisotnost nihanja moči na visokonapetostnih daljnovodih ob pojavu in odpravi kratkega stika na srednjenapetostnem omrežju.

Za dosego zastavljenih ciljev je bil uporabljen poenostavljen model elektroenergetskega sistema SMIB (Single Machine Infinite Bus), ki predstavlja sinhronski generator, povezan na togo mrežo. Tak model je pogosto uporabljen v raziskavah, saj na enostaven način omogoča vpogled v osnovne pojave stabilnosti in nihanja sistema. Najprej smo natančno razložili osnove delovanja distančne zaščite, blokado distančne zaščite med nihanjem moči in izklop ob izgubi sinhronizma, nato pa v okolju OpenModelica z odprtokodno knjižnico OpenIPSL zgradili simulacijski model, ki je vseboval vse ključne elemente. Za preveritev zanesljivosti odprtokodnega pristopa je bil vzporedno izdelan referenčni model v okolju MATLAB/Simulink, kar je omogočilo primerjavo odzivov sistema.

V nalogi smo izvedli več simulacij, s katerimi smo pokazali, da se po odpravi kratkega stika v sistemu pojavijo nihanja moči. Z analizo potovanja impedančne točke smo nato izpostavili primere, kjer bi distančna zaščita brez dodatnih funkcij lahko napačno izklopila vod. Rezultati potrjujejo, da je z odprtokodnimi orodji mogoče zanesljivo modelirati in proučevati tudi naprednejše zaščitne funkcije v elektroenergetskih sistemih. Predstavljeni pristop prinaša preglednost, prilagodljivost in dostopnost, kar ga dela privlačnega tako za raziskovalno kot tudi pedagoško okolje. Uporabljena metodologija uspešno povezuje področje stabilnosti sistema z algoritmi zaščitnih relejev v odprtem simulacijskem okolju, rezultati pa ponujajo dragocene vpoglede v delovanje distančne zaščite med nihanji moči in so lahko v pomoč pri nadaljnjem izboljševanju varnosti ter zanesljivosti elektroenergetskih omrežij.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 15:15:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172860</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 63165</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 256948995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
