Ustreznost programov za zmanjševanje škode za mlade brezdomne uporabnike drog v LjubljaniMaučec, Lara (Avtor) Grebenc, Vera (Mentor) mladi in mladoletnibrezdomstvo mladihuporaba drogprogrami zmanjševanja škodeetične dilemenastanitvena podporaV diplomskem delu sem raziskovala ustreznost programov zmanjševanja škode za mlade in mladoletne brezdomne uporabnike drog v Ljubljani. V Sloveniji se soočamo z večanjem števila brezdomnih mladih, med katerimi so tudi mladoletni. Med brezdomnimi mladimi je veliko takih, ki imajo izkušnjo uporabe drog. Zaradi izključevanja iz raznih organizacij ali institucij so se mladi in mladoletni začeli obračati na organizacije, ki izvajajo programe zmanjševanja škode. Ti programi se pri svojem delu soočajo z dilemami, katere storitve zmanjševanja škode ponuditi mladoletnim in kako pomagati mladim ter mladoletnim, če zanje ni primernih oziroma konkretnih storitev. V raziskavi me je zanimalo, kakšne so možnosti in ovire, da bi ti programi, ki so v stiku z mladimi brezdomnimi, ki aktivno uporabljajo droge, lahko dejansko odgovorili na njihove potrebe. Zanimalo me je še, kakšne so potrebe mladih, kakšne vrste pomoči in podpore že obstajajo na področju zmanjševanja škode zanje, ter s kakšnimi etičnimi dilemami in sistemskimi vrzeli se srečujejo zaposleni v programih zmanjševanja škode pri delu s to populacijo. Želela sem dobiti vpogled v to, kakšne programe bi bilo na tem področju potrebno načrtovati in razviti, da bi lahko celostno odgovorili na potrebe mladih in mladoletnih. V teoretskem uvodu sem predstavila življenjske situacije mladih in mladoletnih uporabnikov drog z izkušnjo brezdomstva. Opisala sem koncept zmanjševanja škode kot temelj delovnega odnosa z mladimi in mladoletnimi brezdomnimi uporabniki drog. Koncept sem povezala tudi s socialnim delom, ki sprejema uživanje drog. Osredotočila sem se še na programe zmanjševanja škode in njihove storitve, med katerimi sem največjo pozornost namenila namestitveni podpori. Cilj diplomskega dela je bil odpiranje prostora o razmisleku za razvoj uspešnejših praks dela s to populacijo in o spremembah, ki bi omogočale lažje ter kvalitetnejše delo tako za zaposlene v programih zmanjševanja škode, kot tudi za mlade in mladoletne. Raziskovala sem z metodo kvalitativnega pristopa, pri kateri sem izvedla intervjuje s štirimi zaposlenimi v organizacijah, ki izvajajo programe zmanjševanja škode v Ljubljani. Pri tem sem uporabila merski instrument, ki je bil sestavljen iz smernic za intervju na podlagi raziskovalnih vprašanj. Dobljene podatke sem kvalitativno analizirala in zapisala njihove rezultate. Ugotovila sem, da imajo mladi in mladoletni brezdomni uporabniki drog predvsem potrebe po zaupanja vredni odrasli osebi, ki je zanje stalno prisotna; po denarju; ter po stanovanju ali nastanitvi. Glede programov zmanjševanja škode v Ljubljani ugotavljam, da izvajajo različne storitve, med katerimi nimajo možnosti za zagotavljanje nastanitev (s stalnimi dežurstvi zaposlenih) za mlade in mladoletne brezdomne uporabnike drog. Nastanitev je konkretna storitev, s katero bi programi zmanjševanja škode lahko ohranili mlade in mladoletne v programu, ter z njimi začeli delo za reševanje njihove celotne življenjske situacije. Pomembno je, da se nastanitve v le-teh programih začnejo izvajati, ker se mladi v druge oblike bivanja ne želijo vračati oziroma so tam neustrezno obravnavani ali izključeni zaradi uporabe drog. Etična dilema, s katero se soočajo zaposleni v programih nizkega praga v odnosu z mladoletnimi brezdomnimi uporabniki drog je prijavljanje ogroženosti le-teh. Za to, da bi lahko programi zmanjševanja škode boljše odgovarjali na potrebe mladih in mladoletnih, bi potrebovali višja denarna sredstva, več prostorov, več zaposlenih in nestigmatizirajoče zunanje sodelavce. Poleg tega programi zmanjševanja škode opozarjajo na togosti sistema, ki jih pri delu z mladimi in mladoletnimi brezdomnimi uporabniki drog omejujejo.[L. Maučec]20252025-09-11 09:01:27Diplomsko delo/naloga172771UDK: 364.4:613.83-058.51VisID: 52474COBISS_ID: 267987203sl